Nosečniški dnevnik 2: Obremenilni test z glukozo in kontrolni pregled

Po prvi polovici nosečnosti, nekje okvirno okoli 24. tedna, veliko večino napotijo na obremenilni test z glukozo z namenom, da odkrijejo, če je slučajno prisotna nosečniška sladkorna bolezen. Vse skupaj je pomembno predvsem zaradi otroka, saj bi le ta lahko vplivala in škodovala zdravemu razvoju.

Tako je torej prišel čas, da test opravim tudi sama.

Obremenilni test

V prvi nosečnosti se je ginekologinja odločila, da na podlagi splošnih izvidov obremenilni test ni potreben. V ambulanti tokrat izbrane ginekologinje pa je splošna praksa, da test opravijo vse.

Najprej so me napotili v laboratorij, kjer sem oddala vodo in kri. Prepričati se morajo, da sem prišla na tešče in že takrat je moral biti sladkor v krvi pod vrednostjo 5,1. Nato sem se vrnila v ambulanto.

Seveda sem vedela, da 3 dcl vode in vanjo pomešanih vsaj 50 g (če ne več) sladkorja pomeni, da bo zadeva res zelo sladka. Na srečo so nas medicinske sestre na prvem predavanju šole za starše opozorile, da si lahko s seboj prinesemo limono, ki bo vsaj malce zakrila vse skupaj, tako sem imela v torbi že prerezano najbolj sočno limono, kar sem jih lahko našla in jo stisnila v kozarček ter zmešala in pogumno nagnila. V prvem trenutku sem se vsem po vrsti (vključno sami sebi) v mislih zahvalila za tole limono, ker je bil že z njo okus ogaben, kaj bi bilo šele brez. Tekočino sem vseeno dokaj hitro spila (mislila sem da bom potrebovala več časa) in s tem se je pričelo čakanje.

Prva ura je minila dokaj hitro in ob pol devetih sem se vrnila v laboratorij na ponovni odvzem krvi. Naslednja ura se mi je malce bolj vlekla, ampak sem se vsaj počutila veliko bolje, kar se mi je zdelo kot dober znak. Postajala pa sem lačna, saj sem prejšnji večer zadnjič jedla ob osmih zvečer. Končno je bila ura pol desetih in ko sem še tretjič dala kri, sem lahko odšla proti domu.

Če karkoli v zvezi z izvidi ne bi bilo v redu, bi me poklicali iz ambulante tekom dneva, ko bi jih dobili. Glede na to, da klica nisem prejela, lahko dokaj mirno trdim, da je vse v redu in lahko končno brez slabe vesti napadem čokoladni krof, ki pridno čaka name.

Kontrolni pregled

Poleg obremenilnega testa smo opravili še kontrolni pregled. Pritisk je bil odličen, kilogrami pravijo, da sem pridobila že vsaj 5 kg (odčitana teža zjutraj na tešče). Pri zdravnici kaj veliko dela nisva imeli, saj nimam nobenih težav, za katere bi zdravnica morala vedeti. Tako je izmerila, kako poteka rast maternice (v dobrih štirih tednih je višje za 5 cm) in skupaj sva poslušali še, kako moji mali akrobatki bije srček. Naslednjič pa se vidiva čez 4 tedne.

Zdravje

V dnevniku sem pisala o tem, da sem spet dobila škatlico antibiotikov, ki sem jo ta čas seveda že zaključila. Zaenkrat se zdi, da je vse dobro, sem pa seveda pozabila javiti stanje svoji zdravnici, ker je naši mali ponoči ponagajal želodček in je očitno spet ujela neko hitro virozico, saj je danes čez dan videti popolnoma v redu.

Zelo zanimivo pa se ji je zdelo pogovarjati o današnjem pregledu. Rekla sem ji, da zdravnica pravi, da bi jo sestrica sigurno že rada spoznala in mala gospodična pravi, da si tega želi tudi ona. Takšne male besedice pomenijo res veliko in zadnje čase zaradi njih vse pogosteje spustim kakšno solzico sreče. Ko sva pogovor zaključili, pa je dvignila mojo majico, pobožala trebušček in rekla »dojenček, zbudi se«. To ljubezen med sorojenci dobro poznam in več kot presrečna sem, da bo dana tudi njej.

Tako na hitro, rastemo in se razvijamo, izbiramo imena in ugotavljamo, da bo to še kar konkreten zalogaj.

Ime

Omejili smo se na kratka in močna imena, ki pa se ne bi začela na črke N, R ali T. Če ima kdo kakšno idejo ali predlog, vas vabim, da ga zapišete v komentar.

Zanima pa me tudi, kako je ime vašim malim zakladkom?

Lep preostanek tedna in se beremo za vikend,
Nosečka Nina