Nosečniški pregled pri 32. tednih
Nekaj dni čez 32. teden nosečnosti sem ponovno prišla v čakalnico pri ginekologinji. Čas je za ponovni pregled, na podlagi prve nosečnosti pa mi je na prejšnjem pregledu omenila tudi ultrazvok, s katerim bova preverili kakšno je stanje, ker bi bilo pred tem praktično brez smisla določati karkoli na podlagi pozicije ploda, ker je bilo prostora za obračanje več kot preveč in roko na srce, tudi sedaj ga ima še dovolj, če bi imela takšno željo.
Polna čakalnica
Ob prihodu sem se iskreno kar malce prestrašila, koliko časa bo potrebno na pregled čakati, saj je bilo pred mano še šest pacientk in v mislih sem se že videla dve uri kasneje, ko končno pridem na vrsto. Načeloma me to ne moti in se nikoli ne obremenjujem s čakalnimi vrstami, razen v primeru, ko je nekdo drug odvisen od tega, kdaj pridem na vrsto. Naša punca je seveda spet staknila prehlad in jo je pazil očka, dlje kot je meni vzelo čakanje, več je zamudil na delovno mesto in več dodatnih ur dela bo potrebnega da pokrije primanjkljaj.
Ampak na veliko presenečenje se je vse skupaj odvijalo ekstremno hitro. Na vrsto sem prišla veliko prej kot v roku ene ure. Najprej je bil čas za laboratorij, voda in kri oddana in nazaj v čakalnico. Kilogrami se v prvi polovici tedna še vedno očitno niso spremenili, pritisk perfekten.
Zdravnico je zanimalo kakšno je stanje, povedala sem da me boli sramna kost in da trebuh že večkrat otrdi in obe sva se zasmejali, kristalno jasno mi je, da to pač paše poleg in sem tudi to povedala zgolj iz razloga, da ne bi izpadla kot neka super nosečka brez težav. Roko na srce, vse imamo dobre oziroma tiste »super« dneve in vse imamo dneve, ko bi se najraje zakotalile pod posteljo in tam ostale do PDP (bi rekla, da naše telo lepo skrbi za nas in naše bližnje, da ne pozabimo, kako je v času PMS-a).
Nato mi je izmerila do kam je zrastla maternica in punčko pregledala z ultrazvokom. Vprašala me je kako se kaj odločam glede poroda, glede na prvi porod seveda. Moje mnenje ostaja, da v primeru medenične vstave napravimo carski rez, če pa bo vodilni plodov del glava, potem pa vsekakor po klasični poti. Med ultrazvokom mi je povedala, da je že obrnjena z glavo navzdol, v super poziciji. Ko je opravila vse meritve mi je pokazala njen mali obrazek (naredila mi je tudi slikico in jo vstavila v materinsko, da sta lahko mali obrazek videla tudi moja najdražja in pokažem ga seveda tudi vam), trebušček, srček in nogice. Torej vse je super. Mere so nekaj malega manjše od povprečja, ampak tudi pri prvi je bilo tako, ki se je potem vseeno rodila s povsem povprečnimi merami. Trenutno naj bi imela 1840 g.
Dogovorili sva se, da se ponovno vidiva čez tri tedne in takrat urediva napotnico za pripravo na carski rez v Ljubljani. Najbrž bo dogovor tam takšen, kot je bil za prvo hčerko, pustili bomo še dober teden po predvidenem datumu poroda odprt, da bi se porod pričel naravno, potem enkrat kasneje pa bomo določili datum za carski rez, če do takrat ne bo sprememb. Vseeno pa se bom pozanimala, če je možno, da bi ob naravnem začetku poroda preverili pozicijo otroka in v primeru, da se je tik pred zdajci spet obrnila na ritko (kar sploh ni nemogoče, stvar je kar precej pogosta) vseeno opravimo carski rez.
Zakaj takšna odločnost za carski rez ob medenični vstavi?
Preprosto, zaradi prvega poroda, ki je bil za moje pojme vse prej kot prijeten. Ja, saj vem. Noben porod ni prijeten. Problem je bil predvsem v tem, da sem v rokah držala odločitev glede poroda in bi se lahko že v začetku odločila za carski rez s spinalno anestezijo. Tako pa sem si zadala preveliko nalogo in ker se ni stvar premaknila nikamor 12 ur po spontanem razpoku mehurjev, zaključila porod z carskim rezom pod splošno anestezijo. To vse skupaj me je lovilo še pol leta po porodu in nekje globoko še vedno obžalujem svojo odločitev. Vem, da tega ne morem spremeniti, vem da tega ne bi mogla predvideti. Ampak tako je, takšne smo mamice. Že vse od prve sekunde bi za svoje otroke premikale gore in preplavale oceane. Zato je tokrat odločitev za moje pojme še nekoliko težja. Ampak glede na to, da je nekje v meni taka tiha misel, da je carski rez zgolj in samo izhod v sili in da imam poleg sebe izredno podporo moža in vseh ostalih, potem bom pogoltnila tole skledo strahu in cmok v grlu razdrla z »zmorem«.
Drugače pa je vaginalni porod z medenično vstavo možen in poznam kar nekaj mamic, ki jim je to uspelo, res je stvar malce bolj zakomplicirana, ampak zato je ob vas ekipa, ki bo pozorno spremljala dogajanje in vam pomagala, če bo to potrebno.
Nosečka Nina