Spolnost – rešimo se iz začaranega kroga
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Tadeja Milivojevič Nemanič
Vsi si želimo ljubezni. Imago terapevtka Tammy Nelson v knjigi »Getting the se you want« piše, da ima ljubezen dve komponenti: družabništvo in erotično povezavo. Družabništvo je, kar občutimo, ko se drug z drugim družimo in z leti postaja čedalje pomembnejše. Erotika pa drži odnos živ in vitalen ter poskrbi za seksualno povezanost. Brez erotike smo bolj so-stanovalci kot partnerji.
Ko v partnerski odnos pridejo še otroci ali ko odnosi postanejo dolgotrajni, je laže poskrbeti za družabništvo kot za erotiko.
Obstaja še en vidik, kjer se partnerji pogosto zgrešimo. Moški in ženske se razlikujemo: moški se pogosto povežejo skozi spolnost, skozi spolnost dobijo občutek varnosti, pripadnosti, občutek, da jih ima partnerka rada. Ženske pa moramo najprej imeti občutek povezanosti, bližine in varnosti, da smo pripravljene za spolni odnos, kar med drugim dobimo z osnovnimi začimbami partnerskega odnosa. In tu se partnerji pogosto zgrešimo, kar tudi sama redno vidim v svoji terapevtski praksi. S tem se pogosto začne začaran krog, v katerega se par lahko ujame tudi za dolga leta ali celo desetletja.
Ta začaran krog se kaže v tem, da ženske, ker se bojimo, da bo vsaka nežnost, vsak dotik in poljub, ki ga bomo sprejele, razumljen kot to, da si želimo še česa več, odklanjamo tudi to. Odklanjamo dotike, nežnosti, poljube, objeme, včasih celo prijaznost. Hkrati pa to zelo pogrešamo, pogrešamo bližino, tako za nas varno bližino, ki ne bi vodila v spolnost. Moški pa, ki se skozi spolnost povezujejo in povezanost v odnosu potrebujejo, v tem začaranem krogu pogosto izkoristijo vsako »otoplitev« za to, da si vzamejo, nakažejo še kaj več. V smislu reka: ponudi prst, zgrabi roko.
Vendar smo na koncu v tem začaranem krogu oboji sami in nepovezani.
Spolnost in erotika sta pomembni in čeprav pogosto z leti v odnosu padata, ju lahko zopet obudimo. Tudi tako, da se o spolnosti pogovarjamo. To spolnost dvigne na drug nivo.
Pogovarjati o spolnosti se je za mnoge med nami težko, kajti o seu se v naši kulturi ne govori preveč odprto, pa čeprav so namigovanja na to temo na vsakem koraku. Zanimivo je, da včasih o seu še najmanj govorimo z osebo, s katero pravzaprav imamo spolne odnose.
Tega jezika se moramo pogosto šele naučiti. In ni nenavadno, če bodo ob tem prihajali na dan zelo mešani občutki: sram, krivda, lahko se počutimo neumno in neugodno, lahko zardimo, lahko pride jeza, nemoč, smeh … in vse to je normalno.
Zato vas spodbujam, da s svojim partnerjem odpreta tudi to temo in se počasi začneta pogovarjati tudi o tem. Predlagam, da si za začetek najprej podelita to, kaj vama je glede vajine spolnosti in glede partnerjevega telesa všeč. Na podoben način, kot se to dela pri zahvalah.
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
