Tako rada bi pomagala, pa odrasli otrok ne želi
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
To je ena večnih tem med starši in odraslimi otroci. Mislim, da se začne že, ko imajo otroci nekaj let in bi vse sami, starši pa nimamo vsega tega časa in predvsem potrpljenja 😉 In zato naredimo mi namesto njih!
Vsakokrat, ko otrok naredi korak naprej: pa naj bo to ko shodi, se nauči voziti s kolesom, gre v drugo šolo ali ko se odseli, dobi otroka, se mora dinamika naših odnosov spremeniti.
Dober primer za to je, ko otrok shodi. Staršev tik pred tem otroku malce pomagamo, mu ponudimo prst, da ga malček zgrabi, in smo sploh ves čas ob njem. Ko pa malček prvič uspešno premaga nekaj korakov, naših prstov ne sprejme več. On gre naprej. On hodi!
Starši pa smo vsaj še kak teden ali dva še vedno ves čas za njim. Potem pa prej ko slej začnemo temu malčku zaupati, da zna in zmore.
Predstavljajte si, da starš ne bi zmogel tega preskoka. Da ne bi zmogel tega zaupanja. Da bi še pri 4 letih ves čas bil ob oz. za otrokom in bi pazil, da ne bi padel.
Ne bi šlo! Enostavno ne bi šlo!
Zato je ena od pomembnejših veščin starševstva, ne glede na to koliko so stari otroci, spuščanje. Četudi to pomeni, da bo otrok kdaj padel. Tudi to je del odraščanja in del življenja.
Pogosto starši želimo pomagati, ne da bi se sploh prepričali, ali otrok to potrebuje ali želi. Takrat bo naša pomoč ne-naravnana in vsiljiva.
Fotografija obložene mize, ki sem jo izbrala za tole pisanje, je vir mnogih prepirov. Ko odrasli otrok pride domov na kosilo, mu starši (beri mame) pogosto želimo kaj dati za seboj. In s tem ni nič narobe.
Narobe pa je, če ga o tem ne vprašamo. In če je odgovor NE, moramo to spoštovati. Tudi če smo prav zanj naredili največjo skledo francoske solate ali spohali 20 zrezkov.
Če pa je odgovor DA, se pozanimajmo, kaj in koliko si od tega, kar mu ponujamo želi on sam. Pa čeprav bo prosil le za najmanjšo posodico francoske in en sam zrezek.
Za konec pa še kratka zgodba na temo pomoči.
Poletje, vroč, soparen dan in še bolj vroč prireditveni prostor. Poleg mlade ženske je bil starejši možakar z glavo tik nad koleni. Mlada ženska je pomislila, da ima zaradi vročine vrtoglavico in ko se je skušal dvigniti, mu je glavo potisnila nazaj med kolena in ga kar nekaj časa tako držala, saj se je o tem učila tudi na tečaju prve pomoči. Ko je možakarja končno spustila, ji je povedal, da je le iskal robček, ki mu je padel na tla
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
