Sva na točki, ko ne veva, ali bi sploh še ostala skupaj

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Sva na točki, ko ne veva, ali bi sploh še ostala skupaj

Pred tem: Ali je najin odnos potreben partnerske terapije?

» Ali je partnerska terapija za naju sploh primerna?«

Ja in ne. Partnerska terapija v klasičnem smislu, ko je v ospredju partnerski odnos, zahteva pripravljenost obeh, da delata na odnosu, da ga postavita v ospredje. Če en v paru tega ne želi, ne more, ni za to pripravljen, je tako, kot da bi imel figo v žepu. Kljub trudu in delu, rezultatov v smislu izboljšanja odnosa ne bo. Zato se na odnosu lahko dela le, če sta za to pripravljena oba. Če se oba strinjata. ZARES!
Če pa eden ali drugi dvomi, če ne ve, kaj si glede odnosa sploh želi, potem sama predlagam, da gre par v proces poslavljanja od starega odnosa.

»Kaj je proces poslavljanja in za koga je primeren?«

V procesu poslavljanja se par poslavlja od starega odnosa in odpira nečemu novemu. Par, ki pride na terapijo, je običajno ujet v različne nezdrave vzorce obnašanja, ki jih ne glede na njihovo očitno neučinkovitost za partnerski odnos ponavlja vedno znova. Konflikti potekajo po za njiju znanem scenariju; rdeča nit dogajanja: kako se bosta zapletla, kaj se bo dogajalo, kako bosta prekinila konflikt in kdaj (če sploh) si bosta spet prišla naproti, … se vleče čez vse konflikte.

V procesu poslavljanja pogledamo, kaj je odgovornost (odgovornost, ne krivda) enega in kaj drugega za stanje v odnosu, kakršno je. Za odnos sta namreč potrebna dva in oba prispevata. Vsak na svoj način – pogosto celo oba v dobri veri. V odnosu se pogosto zapletemo v to, kaj naj bi spremenil in kaj je narobe pri partnerju. Svoj del pa le težko vidimo.

V procesu poslavljanja pa je v ospredju ravno ta del. S čim sem prispevala jaz, da je odnos tak kot je. Kajti le na ta del imam vpliv in ga lahko začnem spreminjati. Sama proces poslavljanja uporabljam

1. pri parih, ki vedo, da ne želijo ostati skupaj,
2. pri parih, ki ne vedo, kaj sploh bi z odnosom in
3. tudi pri parih, ki so skupaj že dooolgo časa in nameravajo ostati skupaj.

Par, ki se razhaja, s tem procesom »popuca« odnos in gre laže naprej. Če ima tak par otroke, je proces poslavljanja še pomembnejši, kajti kot starša bosta ostala povezana še naprej in bosta mogla dobro funkcionirati. (V bistvu se bosta morala še bolj prilagajati, ker ne bosta živela skupaj in takšno usklajevanje je včasih naporno, še posebej če s seboj naprej neseta bolečine, razočaranja, jezo, … iz partnerskega odnosa, ki ga sploh ni več.)

V drugem primeru se par ob koncu procesa, ki traja najmanj 8 srečanj, odloči, ali še želi ostati skupaj ali ne. Dolgotrajni pari, ki pridejo na terapijo, pa pridejo zato, ker so se nekje zataknili, npr. odnos se je spremenil v sivo rutino, nimata si več kaj povedati, eden drugega sta se naveličala, vsak od njiju živi v svojem svetu, vsak pogovor se sprevrže v prepir, svoj čas raje preživljata z drugimi kot s partnerjem, … Tudi taki se morajo posloviti od svojega dela, ki je pripeljal do tega stanja in narediti korak naprej. Korak v smeri »Kaj je moja odgovornost? Kaj lahko naredim jaz?« in ne v smeri »Ti si … in ti moraš …«

»Jaz ne morem več! Vsega tega se je nabralo preveč!«

Ta stavek včasih pride na prvem ali na naslednjih srečanjih. Izrečen je z močnim čustvenim nabojem: žalostjo, obupom, jezo, razočaranjem, …

Govori o tem, da je za enega odnos tako boleč, tako zelo ne-povezan, tako zelo sam, da bi ta raje bil sam, kot da bi še naprej vztrajal v odnosu. Hkrati pa kaže na to, da mu je za odnos še mar, da je v odnos globoko vpet, da si želi, da bi bilo drugače.

Tak stavek je pogosto klic na pomoč, ki ga je potrebno vzeti resno! Ne nanaša se le ne en dogodek, na eno razočaranje, prizadetost, temveč je spodaj skrita cela ledena gora.
V takih primerih, ne samo, da par stvari pometa pod preprogo. Pod njo je že toliko, da je težko stopiti nanjo.

»Ali lahko kdaj z gotovostjo veste, da za odnos ni več upanja?«

En pokazatelj obstaja. Ko enemu v paru zares postane zares vseeno. To ni tisti »Vseeno mi je! Tudi če se ločiva!« ali »Dovolj imam! Ne grem se več!«, ki je izrečen s čustvenim nabojem, z jezo, žalostjo, z energijo. To je »Vseeno mi je.« ali »Dovolj imam.«, ki je tak miren, odločen in dokončen. Resničen.
Neka raziskava je pokazala, da je razlika, ali se na tej točki znajde moški ali ženska. Če pri moškem ugasne vsaka iskrica za odnos, še vedno obstaja upanje, da se bo zbudila – majhno sicer, pa vendar. Če pa iskrica ugasne, zares ugasne pri ženski, praviloma povratka ni.

In kdaj iskrica zares ugasne? Včasih postavim vprašanje, »Kaj če bi izvedel, da ima tvoj mož/žena drugega? Kakšna je tvoja prva misel?« Če je le ta »Hvala bogu!«, »Privoščim mu/ji,«, če je prvi občutek ob tem olajšanje, potem iskrice ni več. V tem primeru odnosa, ne bo nič več obudilo. Če pa se najprej zbudi bolečina, prizadetost, strah, jeza, žalost, … potem ta odnos sicer je zelo poškodovan, vendar je živ. Na takem odnosu pa se lahko dela.

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini.

Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
Tadeja Milivojevič Nemanič
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini. Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.

Dodaj odgovor