Nosečniški dnevnik: 7. teden

Nosečniški dnevnik: 7. teden

Kilogrami

Hude prebavne težave so se za zdaj skrile. Kot sem že omenila sem zamenjala tablete folne kisline. S tem tednom sem poskusila z Novalac kapsulami. Poleg folne bi rada vnesla v telo še nekaj dodatnih stvari, ki bodo dojenčku v pomoč in zaenkrat se s temi kapsulami počutim odlično. S kilogrami pa sem trenutno na številki 48.

Trebušček

Ta teden nimam občutka, da bi kaj zrasel. Seveda pa komaj čakam, da postavim fotografiji eno ob drugo in primerjam razliko.

Simptomi

Sedmi teden je prinesel še nekaj več spahovanja, napenjanja. Imela sem dva dni energije za izvoz. In potem je sledil dan, ko sem se lahko le ulegla in še ob tem tarnala, poleg slabega počutja sem imela tudi rahlo povišano telesno temperaturo.

Počutje

Gledam svojo malo damico, kako skrbi za zajčka, ko gre spat, kako se uči vsega, kar vidi, kako je prijazna, nežna. Ne, sploh ne dvomim, da bo svojo vlogo velike sestrice speljala več kot odlično. Razmišljam pa, da bi ji v tem času, ko me še ne razume, napisala vse stvari, ki se mi pletejo po glavi glede nje in ji to kasneje predam, da bo vedela, da bo vedno moja prva punčka in da tega, kar mi je dala ona, ne bi mogla prejeti od nikogar drugega.

Nosečniški dnevnik: 7. teden - ultrazvok

Prvi pregled

Ja, seveda, tale petek sem komaj čakala, bila sem nervozna. Upaš, da bo vse v redu in da prvič zagledaš novi zaklad. Poleg drugih občutkov pa me je preganjala še izkušnja iz prve nosečnosti.

V prvi nosečnosti mi je bilo seveda samoumevno, da na prvi pregled s seboj vzamem tudi partnerja. Ko sva tako čakala pred ambulanto, mi je bilo z njim veliko lažje, ker me na splošno te čakalnice spravljajo ob živce. Ko je sestra končno poklicala moje ime, sva vstala oba in vstopila noter. Ko sva zaprla vrata za seboj, je sestra povedala, da zdravnica drugače ne želi, da so partnerji prisotni. Mislila sem si, kaj pa mene briga, kaj si ona želi? Tokrat sva pomembna midva oziroma mi trije. V tistem pogleda partnerja in mu že kar rahlo nesramno reče, da naj me počaka zunaj. V šoku nihče ni rekel nič. Moj je šel v čakalnico, jaz v ambulanto. Na ultrazvoku pa bi se kmalu zjokala. Na žalost ne od sreče, ampak od hudega, ker sem bila tam notri sama in se mi to nikakor ni zdelo prav. Komaj sem čakala, da se poberem ven. Videla sem malega marsovčka in to me je razveselilo toliko, da sem lahko prebrodila še nekaj minut, v avtu pa se seveda zjokala. To ni bilo prav. Otrok je tako moj kot njegov. Ima vso pravico, da bi bil poleg.

Tokrat me je bilo strah, da bi se stvar ponovila, ampak vseeno sem si pripravila odgovor, da bova v primeru, da ga pošlje ven, najprej šla nekam drugam na ultrazvok in šele potem na prvi pregled. Ampak tokrat je bila zgodba povsem drugačna. Ko sva se s sestro stehtali, preverili pritisk in mi je naročila, da naj še malo počakam, sem jo vljudno vprašala, če je slučajno možno, da pride mož zraven. In odgovor je bil? “Ja, seveda lahko. Ko boste šla noter, ga kar pokličite”. Vsa teža mi je padla z ramen in kar čutila sem toploto, ki mi je oblila lica. Vedela sem, tokrat bo drugače.

Na ultrazvoku smo sicer vrečko že videli, plodka pa žal še ne. Za trenutek sem se kar pošteno prestrašila, ampak me je ginekologinja pomirila. Izpolnila materinsko knjižico. Povedala, da ni nič hudega, da sem očitno zanosila malce kasneje in da se čez 14 dni zopet vidiva in preveriva napredek. Po ultrazvoku in izpolnjevanju materinske knjižice sem imela še pogovor, v katerem me je sestra opomnila na nekaj precej pomembnih stvari v nosečnosti. Seveda se večine spomnim, priznam pa, da mi je ušlo iz spomina, kako pomembne so tudi ribice na mojem jedilniku. Mož sicer ne bo ravno navdušen, ampak glede na izkušnje do sedaj, ne bo prevelik problem.

Torej, kaj več vam glede mojega zakladka povem čez 14 dni, zaenkrat pa je ocenjeni PDP 12. maja prihodnje leto.

Nosečniški dnevnik: 7. teden - PDP

Oprema

Vem, da je časa še več kot dovolj, ampak sem si vseeno naredila seznam stvari, ki jih potrebujemo. Obkljukala sem si tisto, kar že imamo. Seveda vsega od prve nisem in ne bom obdržala, pri nekaterih stvareh sem se naučila, da niso uporabne, pri drugih, da sem jih imela premalo, pri tretjih pa, zakaj je neka verzija boljša od druge. Spremenila ne bom znamke dud MAM in flašk Tommee Tippee. To dvoje nam je neverjetno ustrezalo in z njima bom pričela tudi tokrat. Ta teden pa si poglejmo kremice za otroške ritke.

Mazilo za otroško ritko

Naša najljubša kremica je vsekakor Sudocrem. Dokler smo uporabljali samo to in namazali zelo malo količino ob vsaki zamenjani plenički, nismo imeli nikoli težav z vneto ritko. Niti malo rdečice nismo poznali. Potem smo uporabili tudi Pasho in prav tako ni bilo nobenih težav. Ampak še vedno prisegamo na Sudocrem in bo najbrž doma tudi v bodoče, ker je poleg tega res super uporabna zadeva pri opeklinah. (Torej ena je lahko vedno pri roki v kuhinji).

Lepo se imejte do naslednjega tedna,
Nina

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 3]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor