Nosečniški dnevnik: 5. in 6. teden

Kilogrami

V petem tednu sem morala nadomestiti izgubljeno od prejšnjega tedna zaradi prebavnih težav, izgubila sem kar kilogram in pol, pridobila skoraj vse. Poskrbela sem za raznoliko prehrano in imam tekom dneva 5 obrokov, od katerih je vsak podoben tretjini normalnega kosila. To pomeni, da kuham petkrat? Ne, včasih je to še vedno samo kakšen sendvič in na trenutke mi zadiši samo solata.

Šesti teden zaključujem z 47,7 kg kar je +0,2 kg (glede na težo pred nosečnostjo). Sem lahka, ampak tudi precej majhna, z mojim komaj metrom in pol bi jih težko imela kaj več. Sem pa prvič presegla celo 20 kg dodatka na svojo prvotno težo in tokrat najbrž ne bo nič drugače.

Trebušček

Zame, ki ga spremljam vsak dan, je že nekoliko večji, prihodnji teden bom pričela tudi z merjenjem, da bomo lažje spremljale napredek.

Simptomi

5. teden

Težko sem verjela a vendar, križ me ubija. Če se slučajno zgodi, da se v bokih prehitro obrnem imam občutek tako kot da se bom prelomila na pol. Prvič se je to pričelo dogajati veliko kasneje.

Kožo sem imela kar na lepem zelo čisto. (In bi jo še vedno imela, če se ne bi v naslednjem tednu pričelo grozno potenje).

6. teden

Zakaj imam ves čas popolnoma premočen obraz, vrat, hrbet? Jasno, le zakaj. Lahko mirno sedim in me kar na lepem oblije. Takoj zatem si že brišem obraz. Ker make-up zadevo poslabša, se trudim, da bi ga uporabljala kar se da malo in kadar je to le nujno. Poskušam oblačiti le bombažna oblačila, saj naj bi to pomagalo. Zaenkrat ni nič bolje, le slabše.

Spanec je moten, nekaj dni nazaj sem bedela do štirih zjutraj. Tri dni nazaj do enih. Tokrat mi materinska blazina še ne pomaga, saj vzrok ni ogromen trebušček ampak moje misli. Seveda pa se že obvezno enkrat na noč (vsaj) odpravim na sprehod do stranišča. Na srečo se zaenkrat zbudim sama od sebe, prvič se nisem in me je vsako jutro prav vse bolelo, upam da bo tokrat zbujanje trajalo vseh devet mesecev, raje naredim pet korakov ponoči kot da sem že preden se dvignem iz postelje tečna.

Ravno nekaj dni nazaj sem ujela del ene izmed serij na tv v katerem je nosečka ves čas rigala, mislila sem si kako hudo mora biti, da se ti to kar ves čas dogaja. No, ta trenutek točno vem kako je in upam da ne bo trajalo dolgo. Pravzaprav mi je izredno smešno ampak moja damica zdaj pobira vsako neumnost (zelo zabavno je skozi mizo drugemu kazati jezik) in moram biti pozorna, da je ni v bližini, ko se to zgodi.

Počutje

Moji občutki so seveda kar precej mešani. Skrbi me kako bo z dvema obenem pa komaj čakam, kako bo prva sprejela svojo novo družbo. Na trenutke bi premikala gore in spet v drugih se sesedem na kavč in gledam v prazno. Me je strah? Seveda. Sem vesela? Seveda. Saj sem rekla, nosečnost je čudna.

Vse čudne občutke pa hitro prežene čaj, ki me je pomirjal že prvič, teekanne nosečniški čaj (Pregnancy tea), ker imam še staro zalogo upam, da se ga še vedno kje dobi, zaenkrat ga v Mercatorju, Šparu ali DM-u še nisem našla.

Oprema

Na začetku bo, tako kot prva, seveda dojenček spal v najini sobi. Ob pravem času v svoji posteljici in seveda kasneje v sobici poleg starejše sestrice. Ta pravi čas zame ni definiran po datumu ampak po otroku. Prva je bila pravi čudež za vse ljudi okoli nas in ker sva mnenja, da sva takrat večinoma ravnala pravilno, bova sedaj poskusila z enako idejo (drage mamice in očki, ki imate že več kot enega, ne smejte se nama, ker nama je na tihem kristalno jasno, da nimava pojma). Tokrat bo najbrž dojenček dobil zibelko, prva je sicer ni potrebovala, zaspala je sama od sebe (vem, angelček … vse mine … oziroma je že minilo) ampak tokrat bi rada poskusila še ta način. Veliko stvari od prve smo prodali naprej. Zakaj? Ker se mi zdi, da se moram tokrat potruditi ravno tako kot v prvo. Poiskala bom stvari, ki mi ustrezajo in bodo namenjene le temu zakladku. Voziček smo že zamenjali. To sicer nismo storili prvič, najprej sem zamenjala znamko, ker sem precej naklonjena enostavni uporabi in lahkoti druge znamke, tokrat pa smo ga le modernizirali in ga  bom za začetek uporabljala tudi za prvorojenko. Slikico le tega kasneje delim z vami. Povem pa, da je marsikaj kar kupimo rabljeno. Prepričam se, da lahko stvar dobro očistim in da je že pred nakupom res v takem stanju da ni nikakor oporečno. Previjalno imamo in nekaj drugih drobnarij tudi. Veliko pa bomo še morali kupiti. Ampak časa je še več kot dovolj. Vsakič pa se bom dotaknila enega od bolj ali manj pomembnih kosov, ki jih novopečena mamica potrebuje. In tokrat bo to:

Avtosedež ali, drugače, lupinica

Velikokrat mamice, predvsem tiste, ki gredo skozi to izkušnjo prvič, opazimo možnost nakupa vozička 3v1. Zadeva je razmeroma kar poceni in komplet je na prvi pogled super privlačno v enakih vzorčkih. Ampak, ko malce bolj pomisliš, ni vse tako enostavno. Lupinica, ki pride v kompletu z vozičkom navadno ni najbolj varna. Brez skrbi, nikogar ne grajam, ker sem to napako naredila prvič tudi sama. In lahko se le zahvalim naši sreči, da se nam ni zgodila kakšna nesreča v času, ko smo uporabljali prvo lupinico. Ko se je v moji glavi le sprožil »mami alarm« in sem preverila varnostne teste pa smo kupili v tistem trenutku eno izmed najbolj varnih lupinic na trgu, nekateri sicer trdijo, da so rezultati prirejeni, a vendar, se zdi precej očitno, da uradni testi ADAC niso. Preverila pa sem jih za kar nekaj let nazaj. Zato vsem, ki vas ta nakup čaka polagam na srce, vaš dojenček je krhek, občutljiv, hitro se lahko grdo poškoduje in investicija v čimbolj varen sedež je majhna, ko jo primerjamo z nedolžnim življenjem, kajne? Da ne pozabim, ni vedno najbolj kvalitetno tudi najdražje, to vas bo precej presenetilo.

Toliko zaenkrat. Prihodnji teden pa sem vam javim s tedenskim opisom in vtisi s prvega pregleda (ki ga absolutno že komaj čakam). Prvi pregled je za vsako nosečnico nekaj posebnega. Ni pa izkušnja vedno prijetna, zakaj ne, boste izvedeli naslednjič.

Imejte se lepo in uživajte!
Nina