Nosim te pod srcem

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Nosim te pod srcem

Otrok že s svojo prisotnostjo na začetku nosečnosti prinaša nekaj sprememb. Vemo, da je tam, čeprav ga ne vidimo in z dotikom ne začutimo. Vemo, kaj prinaša in včasih se tega izogibamo, strah nas je neznanega, mogoče tudi iz okolice dobivamo sporočila, da je starševstvo en sam napor in da nikoli več ne bomo mogli početi stvari, ki so nam drage ter nas veselijo.

Čim par zaupa svojo veselo novico, se vzdušje v (nekaterih) odnosih naenkrat spremeni. Nekateri so izredno veseli, skoraj že preveč vsiljivi, spet drugi pa začnejo deliti svoje izkušnje ter znanja, ki pa niso vedno v pomoč. Kaj je torej tisto, kar je dobro v času nosečnosti narediti?

Naučite se postavljanja meja!

To ne pomeni, da ne pustite nikomur blizu, da postanete egocentrični in se zaprete nekam na otrok, kjer boste varni pred vsemi. Ne, to pomeni, da se najprej naučite KJE SO VAŠE MEJE, nato pa s tem seznanite tudi druge. Velikokrat smo tako zelo navajeni, da ljudje prestopajo naše meje, da sploh ne vemo kje so. Meje so tako lahko popolnoma odsotne, zdrave, zelo rigidne ali pa izredno fleksibilne. Zdrave meje so prvi korak k skrbi zase. Ker s tem razmejimo sebe od drugega in to je včasih najtežji del. Kdo smo mi in kaj želimo? Do kam lahko drugi sega v naš prostor?

Ko so naše meje prestopljene, ponavadi začutimo jezo, nemoč, lahko tudi strah. Vse je odvisno od naših izkušenj iz primarne družine in iz izkušenj prestopanja meja, ki smo jih do tega trenutka izkusili. Torej telo, misli, čustva, vse to nam pove, kje so naše meje. Naša naloga pa je, da izrazimo svoje misli, želje, potrebe in s tem postavimo mejo drugim, da ne posegajo v naš prostor na način, ki si ga ne želimo. To je dobro storiti pred otrokovim rojstvom, saj boste tako tudi lažje drugim postavili meje v odnosu do otroka in tudi pri raznih nasvetih, ki jih boste prejeli. Tudi, če so nekatere stvari ali besede izrečene z dobrim namenom, je dobro, da znamo ločiti kaj je za nas dobro in kaj ne. Kaj nam pravi naš notranji glas. Druga prednost postavljanja jasnih meja je tudi ta, da se otrok od nas nauči, da so meje pomembne. To se začne že s tem, da si upa reči nekomu, da si npr. ne želi dati objema, poljuba..

Partnerski odnos

O tem sem že pisala zato bom zdaj kratka. Predvsem je pomembno, da se naučita primernega izražanja lastnih želja, potreb, da tudi v vajinem odnosu naredita določene razmejitve ter da si vzameta čas zase, za poglobitev vajinega odnosa in povezovanje. Partnerski odnos je po rojstvu otroka na preizkušnji, saj bosta oba delovala z manj energije, na meji izčrpanosti, vsaj prve mesece. Spremenil se bo tudi vajin odnos – do sebe, en do drugega, in tudi do dejavnosti, stvari, ki so vama prej bile pomembne.

Priprava na porod

Porod je res enkraten dogodek. Lahko je izredno zdravilna izkušnja ali pa čisto nasprotje tega. Zato je dobro, da se pripravite na ta dogodek tako, kot ste se pripravljali na kakšen drug večji dogodek v vašem življenju (npr. poroka). Premislite česa si želite in česa ne, najdite si pomoč, preglejte kje je za vas bolj primerno okolje, kdo vas lahko podpre v vaših željah na način, ki si ga želite in potrebujete. V pomoč vam je lahko pisanje porodnega ter poporodnega načrta.

Z dobro pripravo na porod in tudi na prve dni starševstva, si lahko zelo olajšate soočanje z nekaterimi izzivi, ki vam bodo prišli naproti. In sigurno vam bo kaj prišlo naproti. Če se želite res dobro pripraviti se morate poglobiti vase, se naučiti reči ne, premagati strahove povezane s porodom in starševstvom in še kaj. Kar veliko dela, a ne? V bistvu je skoraj nemogoče. Ravno zato, ker porod skoraj vedno odpre nekaj, česar prej nismo poznali ali ozavestili. In ravno v tem je čar. To je lahko naša materinska/očetovska ljubezen ali čut, lahko je strah pred tem, da bi ostali sami, …

Stopite v stik s seboj!

Čeprav je v času nosečnosti in pričakovanja rojstva otroka ogromno stvari, ki jih lahko storimo z namenom priprav, se mi zdi ta ena najpomembnejših. In težko preštejem kolikokrat sem slišala, da vse odgovore nosimo v sebi. Priznam, dolgo časa nisem razumela točno o čem ljudje govorijo. Kako lahko nosim vse to v sebi? In verjetno nisem edina. 😊

Kaj za vas pomeni biti v stiku s seboj? To, da se zavedate svojih čustev? Misli? Telesa? Zaznav? Vonjav? Pomislite, kako v stiku s seboj ste. Če bi morali to oceniti od 1 do 10, katero številko bi izbrali?

Nekje sem enkrat prebrala, da imamo ljudje v nekje od 12,000 do 60,000 misli na dan. Ogromno, kajne? Kaj pa, če vam zaupam, da naj bi bilo kar 80% teh negativnih? Če bolje pomislite.. Kakšne besede uporabljate, ko govorite s seboj ali o sebi? Ste prijazni do sebe? Eden boljših predlogov, ki sem jih slišala je, da vsaki negativni misli, besedi, podamo nasprotno, enako »močno« pozitivno besedo. In da vedno, tako kot velja za otroke velja tudi za nas, označimo dejanje za slabo, površno, ipd., in ne (o)sebe. Torej namesto, da si rečete: »Eh, kako neumna/neumen sem, da sem to naredil/a.«, rečete: »To kar sem naredil/a, ni bilo najbolj pametno, ampak vem, da zmorem boljše, drugače, pametneje.«

In, če zaključim, kako lahko s seboj vzpostavimo boljši stik? Nekaj metod: sprejmimo sebe v svoji nepopolnosti, vaje za čuječnost, meditacija, dotikanje lastnega telesa, raziskovanje občutkov in senzacij,… Najdite način, ki vam najbolj ustreza, da ponovno najdete sebe.

Naj bo vaš dan poln pristnega veselja.

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok.

Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.
Klavdija Slapar
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok. Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.

Dodaj odgovor