Kako naučiti otroka o pomenu nematerialnih reči v prazničnem času?

Prihaja čas praznikov. Kaj kmalu vsak starš preračunala in išče poti, da »izpolni otrokove želja. Včasih se res vse poruši tri ure po odprtih darilih, ko ta ležijo povsod. Takrat se v nas starših rodi razočaranje … Žal Božiček ne uči otrok o hvaležnosti, mi jih.

Predpraznični in praznični čas je lahko tudi čudovito obdobje za to, da upočasnimo korak. V času, ko se vse še bolj vrti okoli materialnih reči, imamo priložnost svoje otroke peljati na pot spoznavanja sočutja, sprejemanja sebe in drugih ter hvaležnosti. Najprej pa o tem. Nič ni narobe s tem, če imajo otroci veliko želja, ravno tako ni nič s tem, ča imajo veliko materialnih želja. Mi smo tukaj, da jih naučimo o življenju in del tega so tudi nematerialne vrednote.

Kako se lotiti, da otroku pokažemo pot do tega, kar je v življenju res pomembno?

Vsi se ujamemo, da hitro pozabimo na tiste stvari, ki so zares pomembne. Odrasli se jih spomnimo, ko se kaj »zgodi«, ane? Naši otroci niso nič drugačni. Marsikomu izmed njih se že sedaj svetijo očke in razmišljajo o vseh igračah, za katere bodo prosili Božička. In s tem ni prav nič narobe.

Trije načini, kako pristopimo k spodbujanju nematerialnih vrednost:

1. Naš osebni vzgled in osebne vrednote

Skozi naš vsakdan smo otroku vzgled svojim življenjem in s tem z vrednotami, ki se odražajo v bivanju, koliko sami cenimo vse, kar imamo. Vse preveč se zalotimo, da se najprej pritožujemo, ker tega v trgovini nimajo, ker tole ni ok, ker so spet računi za plačat in še. Vprašanje je, koliko časa smo res hvaležni, da nekaj imamo ali da smo lahko šli poleti na morje? Tu rastejo nematerialne vrednote.

2. Izkušnje in hvaležnost

Otroci s pomočjo naše vzgoje in izkušenj gradijo svoj notranji svet. Hvaležnost je neke vrte lepilo, ki povezuje izkušnje in svet notranjih vrednot, vendar je nekaj, kar moramo delati vsakodnevno, ker drugače nas hitro ujame samoumevnost.
Tako lahko tedni do praznikov izvajate v družini večkrat igre o hvaležnosti. Nekaj primerov:

  • Vsak se z otroci pogovarjate, za kaj ste hvaležni.
  • Lahko se igrate hvaležno glede na spretnosti ki jih imamo ali dele telesa: Zakaj smo lahko hvaležni, ker beremo, er hodimo, ker vidimo, ker okušamo, ker vozimo kolo…?
  • Lahko izvedete teden hvaležnosti, ker se vsak dan dotikate ene socialno ogrožene situacije ali drugačnih ciljnih skupin otrok …

Možnosti je veliko.

3. Branje slikanic

Branje pravljic ima svoje čarobne učinke. In pravljice so odličen pripomoček za odkrivanje sveta življenjskih modrosti in verjetni ali ne, otroci nimajo samo materialnih želja! Skrivnost, ki pravzaprav ni skrivnost in jo pozna vsaka mama, je ta, da sem nam otroci odprejo, ko z njimi preživimo kvaliteten čas s pravo slikanico. To so čudovite priložnosti, ko nastajajo posebni spomini, ki se zasidrajo v otrokovo podzavest.

Ko ob tovrstni slikanici vprašate otroka, kaj si takega želi, kar se ne da kupiti, vam lahko pove:

  • »Da bi bila ati in mami bolj prijazna drug do drugega.«
  • »Da bi lahko vsi slišali ptičje petje.«
  • »Da bi mami bila manj na telefonu.«
  • »Da bi se starša manj kregala«
  • »Da bi me mami večkrat objela.«
  • »Da bi se vsi smejali.«

Izkoristite trenutke z otrokom

Otroške nematerialne želje nam povedo ogromno. Zato je prav, da izkoristimo trenutke s knjigo in prav s pomočjo pravljic pomagamo otroku ozavestiti tudi:

  • kako pomembna je hvaležnost,
  • kako in zakaj smo si med seboj različni,
  • sprejemanje samih sebe,
  • sočutje do drugih in željo po pomoči drugim,
  • pomen stvari, ki se jih ne da kupiti.

Pravljice imajo namreč močan namen in vzgojno vrednost, ki jo lahko le redkokdaj sami ustvarimo v vsakodnevnem življenju.

Katero pravljico najraje berete svojemu otroku?

Kakšni občutki se pojavijo v vas, ko se spomnite na tihe večere, ko sta se s svojim otrokom udobno ugnezdila v mehkobo postelje, vaše bitjece se je stisnilo k vam in lahko ste poduhali njegove lase, odprli slikanico, ga pobožali po glavi in brali …

Ti nežni trenutki so tudi priložnost, da otroku postavljamo vprašanja, ga poslušamo, si zares vzamemo čas. Iskati lahko začnemo avtentična, različna vprašanja, ki dišijo po sočutnosti. To bo iz dneva v dan, iz tedna v teden in meseca v mesec spodbujalo tudi otroka, da se bo počasi spreminjal in začel odpirati.

Praznični čas in vaša najljubša pravljica sta lahko odličen čas za vse to.

Pravljica, ki otroke uči o vsem tistem, kar zares šteje

Hanina božična želja je zgodba, ki govori o deklici na invalidskem vozičku. Hana je zelo vesela in radostna deklica, ki vsako jutro veselo pozdravi svoje noge. Nekega dne, ko gleda skozi okno, ozavesti, kaj lahko ostali otroci počnejo, ona pa ne. Poskuša premakniti noge, vendar ne gre in postane žalostna. V začetku decembra v trgovskem centru sliši, kaj vse si želijo otroci in kaj bodo pisali Božičku. Odloči se, da mu bo pisala tudi sama in mu nariše svojo željo. Božiček prebira pisma otrok in jih sortira glede na želje po igračah, ki so si jih zaželeli. V rokah mu na koncu ostane Hanino pismo, ki pa ne sodi v nobeno škatlico. Hana si namreč želi hoditi, plesati in se igrati … čisto tako kot ostali otroci.
Z malo čarovnije in božičnih čudežev, pa se lahko vsaj za trenutek uresničijo tudi na videz še tako neuresničljive želje …

Zgodba, ki temelji na resničnih dogodkih

Za avtorico Hanine božične želje, Aleksandro Pinterič (Alex Pin), se je ta zgodba zgodila pred desetimi leti, v vrtcu njenega sinka. Deklica, sicer v invalidskem vozičku, si je res za božič zaželela, da bi shodila in to narisala Božičku. »Božiček« je prišel v vrtec in vprašal vzgojiteljico, kaj naj naredi. Ko je avtorica slišala to zgodbo, pravi, da se je je zgodba izjemno dotaknila: »Da si otrok želi tako osnovno stvar, tako preprosto željo, ki jo mi jemljemo »zdravo za gotovo«, mi ni dalo miru. Takrat sem se usedla in napisala zgodbo.«

Knjiga, ki je med najbolj prodajanimi knjigami na Amazonu

Hanina božična želja je slikanica, ki ponudi ogromno možnosti za pogovor, je najbolj brana slikanica v decembru. Otroke namreč uči o tistih stvareh, ki zares štejejo: sprejemanje samih sebe, svoje drugačnosti in drugačnosti tistih okoli nas. Uči pa tudi o različnih darovih, ki jih imamo in kako biti zanje hvaležni, ne glede na situacijo, v kateri smo.

Je knjiga, ki je neprecenljiva priložnost za vse starše, ki si želijo z otroki govoriti o nematerialnih vrednotah, hvaležnosti, drugačnosti in se z njimi zbližati kot nikoli prej. Prav nič čudno ni, da je Hanina božična želja prevedena že v pet jezikov in je med najbolj prodajanimi knjigami tudi na Amazonu v lanskem letu. Zgodba, ki se je globoko dotaknila že več tisoč domov, prihaja že v 5. ponatisu in je sedaj na voljo po izjemno ugodni ceni. Več lahko preberete tukaj.

Pomagajte svojim otrokom vzgajati nematerialne vrednote in mu pokažite pot do vseh lepot, ki jih nosi v sebi.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor