Ko pomisliš, da nisi vredna nič, pomisli na tole

A tudi vi vedno dvomite, da ste dovolj dobra mama, karkoli naredite za svojo družino in otroke? Če se vam to dogaja, niste edini in tukaj smo mi, da vas prepričamo, da ste prav vi najboljša mama na svetu. Kako? Enostavno, na primer, začnite s tem, da se boste vedno spomnili tistih dobrih in koristnih stvari, ki jih naredite, ne tistih slabih. Ena od mamic je naštela prav te stvari, vi se boste zagotovo prepoznali v vsaj nekaterih od njih.

Ko pomisliš, da nisi vredna nič, pomisli na tole

Torej, draga mamica, ko misliš, da nisi vredna nič, pomisli na tole:

Način, kako se oči tvojega otroka zasvetijo, ko ga počakaš po šoli ali vrtcu.

To, da poznaš pravi način, kako “zadekati” otroka in kje točno ga poljubiti za lahko noč.

Neskončne rolice papirja in vsega drugega, kar je potrebno zamenjati in ti to narediš brez kakršnekoli potrebe, da bi o tem vsakega obvestila.

Narediš nore fotke z otrokom, kar tako, mimogrede.

Tistikrat, ko nisi hotela zapustiti ordinacije otrokovega pediatra, brez da bi dobila odgovor.

Ure, ki si jih preživela na internetu, ker si iskala odgovor.

Knjige o starševstvu, na katerih se nabira prah, ker jih ne potrebuješ več.

Vse majice z madeži na ramenih in slinasti robčki za nos, ki so ostali, ker si ti samo objela otroka, ko je to potreboval.

To, ko ostaneš zelo dolgo zvečer budna, da opereš oblekice, ki jih potrebujejo otroci zjutraj.

Ure zibanja dojenčka, ko ima krče.

Ure poskusov, da ugotoviš, kako bi rešila problem krčev pri dojenčku.

Potiskanje, potiskanje in potiskanje gugalnice na igrišču.

Tisto, ko ti vse, česar se lotiš, uspe.

Zraven si bila pri domačih nalogah – narava, zgodovina, pripovedovanje zgodbe, ustvarjanje posterja itd. – in pri tem si bila ves čas zelo potrpežljiva.

Vse te družabne igre, lego kocke in druge stvari, s katerimi se redno igraš že od vsega začetka.

To, ko si se počutila osamljeno ali utrujeno in si želela ostati doma, a si vseeno otroke strpala v avto in se vozila in vozila.

Vsi tisti trenutki, ko si čistila vse te zavojčke, smeti, papir in vse tisto iz avta, kar je bilo tam pozabljeno.

Vse te postelje, pod katerimi si čistila.

Dejstvo, da poznaš vsa gesla za otrokove spletne strani.

In to, da si se spomnila zapisati vse tiste, ki si jih nisi zapomnila.

Vsa tista vprašanja, na katera si odgovorila.

Da ponovim to – na  milijon vprašanj, ki se začnejo z zakaj, na katera si odgovorila.

Ko pomisliš, da nisi vredna nič, pomisli na tole

Vsakič, ko si rekla “samo še en grižljaj” ali “samo še enkrat poskusi” ali “samo še enkrat pritisni na pedal” ali vsakič, ko si delala, delala in delala na temu, da pomagaš otroku, da se nekaj nauči.

Vse oblečene srajce, zapete jakne, zavezane vezalke ali zapeti gumbi na hlačah.

Tvoja roka v otrokovi roki, ko prečkate cesto.

Tisto, ko tečeš za kolesom, ko se je otrok končno opogumil in ti ostajaš zadaj in za njim kričiš “glej gor, glej gor” in “uspelo ti je, resnično ti je uspelo”!

Vsa razbita kolena, ki si jih ti polepila z obliži.

Obrisane solze in roke na tvojem obrazu in besede “ti to zmoreš”.

Tvoja roka v otrokovi roki, ko se pozdravljaš z njim in ga puščaš na fakulteti daleč stran od doma.

Vsakič ko si se prikradla v sobo in jih gledala, kako spijo.

Vse tiste solze, ki si jih potočila za vrati kopalnice.

Vse tiste solze, ki si jih potočila v avtu.

Vse tiste solze, ki si jih potočila nad umivalnikom, medtem ko te je nekdo vlekel za nogo.

Vse tiste solze, ki si jih potočila samo zato, ker si želela biti dobra mama.

To, da lahko samo ti najdeš založeno stvar, ki je skrivnostno izginila.

Vsa tista sporočila, ki si jih napisala učiteljici.

Ves tisti čas, ki si ga preživela nasproti učiteljice v stolu, narejenem za sedemletnike.

Vsakič, ko si izpolnila prijavo na fakulteto, o si se počutila pogumno.

Vsa skrb.

Vse očiščene kopalnice, dlake, izvlečene iz cevi, očiščene kahlice in vsaka druga ogabna naloga, ki jo samo ti opravljaš.

Dejstvo, da je regrat (ali katera koli druga rožica) nabrana samo zate.

Dejstvo, da ta regrat ti postaviš v vazo v kuhinji.

Sladki objemčki, ko zjutraj zbujaš svoje malčke.

To, da tudi ko odrastejo, hočejo svojo mamo, ko zbolijo.

To, da jim po vsakem dežju pokažeš mavrico.

Ko pomisliš, da nisi vredna nič, pomisli na tole

Vsakič, ko sediš za mizo in jim pomagaš pri domači nalogi in je zelo težko, a ti še naprej sediš.

Ko jim daješ še hrane, ker so lačni, čeprav boš ti ostala lačna.

Potrpežljivost, ki je potrebna, da opraviš nakup v trgovini skupaj z otrokom.

Tista super potrpežljivost, ki jo potrebuješ pri kupovanju v trgovini z otrokom in novorojenčkom.

Tista neverjetna potrpežljivost, ki jo potrebuješ pri kupovanju v trgovini skupaj s svojim najstnikom.

Vsakič, ko si pripravljala večerjo iz praktično ničesar.

Vsako striženje las in nohtov, kopanje in vse to urejanje.

Ko tvoja objem in poljub pozdravita vse.

Vsakič, ko si se stisnila v otrokovo posteljo, ker je grdo sanjal.

Ko spiš v polsnu, da se lahko takoj odzoveš, če se zbudijo in te pokličejo.

Kronično pomanjkanje spanca, s katerim si se naučila živeti.

To, da si ti edina, ki lahko zapakiraš malico in oblečeš otroke, da lahko odidejo v roku 8 minut, če je to potrebno.

Vsakič, ko si sedela in opazovala.

Vsakič, ko rečeš “Verjamem vate”, ko pozabijo, kako blestijo.

Vsakič, ko dolgo ostaneš budna in jih čakaš in čakaš, da se vrnejo.

Vsak dan, preživet v skrbi, v poskusih, spotikanjih in ponovnih poskusih.

Dejstvo, da si edino ti na njihovih telefonih označena kot “mama”.

Vsa tista oblačila, ki so bila narobe obrnjena in si jih obrnila prav.

Vsi znova in znova izrečeni “rada te imam”.

Dejstvo, da si edina na tem svetu, ki jo tvoji otroci imenujejo mama.

To, da je ta seznam, čeprav poln normalnih stvari, v resnici neverjeten.

Ocena:
[Skupaj: 3 povprečno: 4.3]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor