Nasprotovanje in agresivnost v tretjem letu starosti

Otrok dobi v tretjem letu starosti občutek moči. V tem stresnem obdobju ima veliko potrebo po nenehnem nasprotovanju. Kako mu to pustiti, da se otrok pri tem ne bi počutil vsemogočnega in šel v drugo skrajnost, je dilema večine staršev.

Noče dihati, noče deliti, ničesar noče …

Navkljub temu, da starše še vedno doživlja kot vsemogočne, malček skoraj vso energijo in čas  porabi za upiranje in nasprotovanje zahtevam, ki mu jih postavljajo. Četudi je negotov in zadržan, si želi moči, ki jo imajo odrasli. To je stresno obdobje, ker otrok pogosto menja razpoloženja, se jezi, izgublja nadzor nad sabo. Ko mu odrasli pri čem poskušajo pomagati, se otrok odzove z grizenjem in brcanjem ter udarja z glavo ob zid, tla ali v neki predmet.

Ne diha

Nekateri otroci v teh trenutkih zadržujejo dih, ne dihajo, kar deluje skrajno dramatično. V teh trenutkih gredo staršem skozi misli najbolj grozljive slike, bojijo se posledic tega, da otrok ne diha, celo takrat, ko na prvi pogled to izgleda popolnoma absurdno – ali bo sploh še kdaj ponovno zadihal, kaj pa, če bo pomodrel, kaj se bo zgodilo z njegovimi možgani, če bodo brez kisika? Nič groznega se ne bo zgodilo – kratek premor v dihanju ne pušča trajnih posledic. Ob prenehanju dihanja se telo sprosti in otrok avtomatično začne ponovno dihati. Če se to dogaja redko in ne traja dolgo – bo hitro prenehal. V nasprotnem naj se starši posvetujejo s pediatrom.

Več objemov in tolažbe

Past, v katero se odrasli ujamejo, ko otrok dela takšne scene, je, da popustijo pri disciplini, ker mislijo, da mu bodo tako pomagali. Nasprotno, doslednost pri discipliniranju je nujna prav v primerih kot je ta, še bolj kot sicer. Ampak zagotovo potrebuje tudi več objemov in tolažbe. Ko otrok “dela sceno”, ne diha, ga je najbolje odpeljati na varno mesto, v njegovo sobo, in mu povedati, da vam ni všeč, kako se vede in da se boste vrnili, ko se umiri. Ko se umiri in začne dihati, ga potolažite in mu povejte, da se to dogaja, ker se ne zna nadzorovati, vendar se bo tega z vašo pomočjo sčasoma naučil.

Dobro mu je biti zgled in mu na svojem primeru, ko vas nekaj zelo razburi, pokažete, kako vi to premagujete. Otrok se največ uči, ko se poistoveti s svojimi starši ali drugo odraslo osebo iz svojega okolja.

Nasilnost do vrstnikov

Ko je otrok nasilen do drugih otrok, jim jemlje igračke, jih poriva, da bi se tako ubranil – dela to zato, ker se ne zna ustaviti. V takšnih primerih se bodo starši drugih otrok odzvali tako, da bodo svoje otroke odmaknili od njega, ker mu ne zaupajo, s tem spoznanjem pa se bo težko sprijaznil. Zato je pomembno, da se otroku prej, preden pride v družbo, pojasni, da takšno vedenje ni dobro, da drugi otroci ne marajo, da jih poriva in da bodo šli stran, če bo to počel.

To je treba potem tudi narediti, s pojasnilom, da se mora naučiti obvladovati. To je za otroka velika naloga, starš pa mu mora pomagati, da premaga agresijo. Izolacij kot disciplinski ukrep je v teh primerih nujna, saj se otrok tako uči, da se bodo postavile meje, če izgubi nadzor nad sabo. Najbolj nazoren primer učenja, kaj je to agresija, je agresivno vedenje drugega otroka – tako se bosta drug od drugega učila, kako se obvladati.

Deljenje stvari z drugimi

Tretje leto je pravi čas, da se otrok nauči deliti stvari, če mu to predstavlja težavo. Preden pridejo na obisk drugi otroci, skupaj z njim izberite igračke, ki jih želi deliti, ostale pa umaknite. Deljenje je ena večjih težav v otroštvu, vendar če se otroku pojasni, da se to od njega pričakuje, se bo tega zagotovo naučil.

Če je otrok v varstvu pri komu drugemu, mora s starši uskladiti vzgojne postopke in jih odločno in dosledno izvajati, da bi se otrok lahko naučil, kaj je zaželeno vedenje in da pri tem ne bo omajano njegovo samospoštovanje.

Snežana