Otroka je treba spoštovati

Disciplina ni edini cilj vzgoje otroka in tudi ni vaša osnovna starševska naloga. Največ, kar lahko daste svojemu otroku, je pomoč, da odraste v osebo, polno samozaupanja, ki ve, kaj pomeni spoštovati sebe in druge.

Pripraviti otroka za življenje, polno izzivov in ovir ter zelo zapletenih odnosov med ljudmi in v družbi, je pomembna naloga staršev. Odpornost na frustracije in strese je veščina, ki se jo lahko nauči in ki prispeva k čustveni stabilnosti, ki je nujna za vzpostavljanje harmoničnih odnosov z drugimi in s samim seboj.

Samospoštovanje je za vsakega človeka ena od zelo želenih lastnosti. negotov človek se v komunikaciji z drugimi težko znajde, dosega slabše rezultate v profesionalnem življenju, poleg tega pa ga tudi spremlja pomanjkanje samospoštovanja.

Samozaupanje in samospoštovanje otrok pridobi v zgodnjem otroštvu, ko je vloga staršev od neprecenljivega pomena. Z izkazovanjem spoštovanja otroku ne izgubite avtoritete, ampak sporočate otroku, da vam je pomemben in dragocen. Spoštovati svojega otroka ne pomeni, da mu pustite početi, kar hoče in da ima v družini enako pravico kot starši. To pomeni, da mu iskreno dajete pozornost, se z njim ukvarjate na pravi način, upoštevate njegovo mnenje in zadovoljujete njegove razumne želje. Otrok je lahko zadovoljen tudi brez veliko tistih stvari, ki jih želi, vendar pa ne more biti srečen brez vaše ljubezni in spoštovanja.

Starši so tisti, ki določajo pravila igre, vendar pa je za otrokovo samospoštovanje pomembno, da se ne počuti, kot da nima pravic. Če se kronično počuti, da je brez pravic, se kali dober odnos med staršem in otrokom, malček pa zraste v besno in ogorčeno osebo, željno maščevanja.

• Vsi mi smo včasih in zmagovalci in poraženci. Če otroku dovolite, da vas premaga v vam manj pomembnih situacijah, bo bil bolj pripravljen popustiti takrat, ko je resnično pomembno, da ste zmagovalec (oz. da sprejme vašo prepoved ali omejitev).
• Poslušajte, kaj vam otrok govori. Ne bodite izključni. Nimate vi vedno prav.
• Ponudite možnosti. Zelo malemu otroku, ki nekaj zahteva, ponudite dve možnosti, od katerih niti ena ni treba, da je tisto, kar zahteva. Tako bo otrok dobil občutek, da je sam izbral.
• Ponudite kompromis. To ni znak vaše slabosti, ampak s tem pokažete, da imate svoje mnenje, vendar pa tudi upoštevate njegovega in tako pridete do skupne rešitve.
• Ne zasmehujte otroka in ne norčujte se. S tem neposredno rušite njegovo samospoštovanje in ga spodbujate k trdoglavosti in kljubovanju.

Pohvalite otrokov trud in opazite lepo vedenje. Če želite, da ponovi nekaj, kar je naredil pozitivnega, mu ne pozabite nameniti toplih besed. Vendar ne pretiravajte. Če so pohvale teatralne, delujejo neprepričljivo in niso učinkovite (npr: “ti si najboljša deklica na svetu”). Veliko bolje je, da otroka pohvalite za konkretno vedenje (npr.  “zelo si mi pomagala, ko si pospravila mizo”), ker so take pohvale bolj prepričljive in se jih laže zapomni, tako da bo otrok pripravljen ponoviti enako dejanje, da bi ponovno dobil pohvalo.

Pomembno je tudi, da pohvale ne pokvarite s kritiko (npr: “lepo si tole naredil, a zakaj si potreboval toliko časa?), ki izniči pohvalo. S tem otroku sporočate, da naj ne verjame pohvalam, ki jih dobi od drugih.

Otroku lahko samozaupanje okrepite s pomočjo nekaj starih trikov. Na primer, otroku lahko prebudite občutek, da je močen, s tem, da ga prosite za pomoč. To taktiko uporabite le, če ste prepričani, da lahko nalogo opravi. Otrok bo sijal od ponosa, ker vam je pokazal, kako je sposoben. Če je potrebno, se lahko včasih naredite nevešči, da bi otroku dali priložnost, da se izkaže. Tako mu boste pokazali, da odrasli niso nezmotljivi in da ni nujno, da so otroci šibkejša stran.

Marijana Petrovic, spec.med. psihologije/mojpediatar