Alergija na kravje mleko – prepoznajte jo

Alergijske bolezni v zadnjem desetletju naraščajo. Zaradi sodobnih diagnostičnih testov nekatere nove alergijske reakcije lažje odkrijejo, o tistih, ki so prisotne že pol stoletja, vemo skoraj vse, a so še naprej v središču pozornosti strokovne javnosti, staršev in zdravstvenega sistema v celoti, upoštevajoč stroške, ki jih to “potegne” za sabo.

Visoko na seznamu “problematičnih” alergijskih bolezni je zagotovo alergija na kravje mleko.

Kako nastane alergija na kravje mleko?

Alergija na kravje mleko je pravzaprav alergija na beljakovine kravjega mleka.

Kravje mleko vsebuje popolnoma drugačne beljakovine kot materino mleko, zato so potencialna nevarnost za dojenčka. So “okorne” in velike in ko gredo skozi črevesje, jih imunski sistem prepozna kot “tujke” in prične se zelo kompleksna reakcija proizvajanja protiteles, ki povzročijo alergijsko reakcijo.

Alergijska reakcija na beljakovine kravjega mleka je lahko hitra, takoj po užitju mleka, ali zakasnela, kar je potem težje odkriti.

Kdaj se alergija na kravje mleko najpogosteje pojavi?

Alergija na kravje mleko je najpogostejša prehranska alergija v prvih dveh letih življenja.

Pri dojenčkih se pojavi skoraj vedno po stiku s kravjim mlekom (ali mlečnimi izdelki) v prvem ali drugem letu življenja. Veliko redkeje (vendar lahko) se pojavi tudi pri starejših otrocih, ki prej niso imeli alergije na beljakovine kravjega mleka.

Opisana je tudi pri odraslih, a ponavadi po kakšni akutni ali kronični bolezni črevesja, ki je privedla do alergijske reakcije na hrano.

Ali dedni dejavnik vpliva na pojav alergije na kravje mleko?

Seveda vpliva.

Kot pri drugih alergijskih boleznih, je tudi tukaj bistvena otrokova nagnjenost k alergijam. Nekdo v družini ima alergijsko bolezen, otrok pa lahko postane prvi z alergijo na kravje mleko.

Obstaja staro in preverjeno “pravilo” – ne deduje se alergija, ampak nagnjenost k alergiji. Zato ni treba, da ima nekdo v družini alergijo prav na kravje mleko, ampak že katera koli druga alergijska bolezen kaže k nagnjenosti do te vrste težav.

Kako prepoznamo alergijo na kravje mleko?

Hitra reakcija

Hitra reakcija se zgodi tisti dan (redkeje naslednje dni), ko otrok zaužije kravje mleko in se pokaže kot kožni izpuščaj (ponavadi se začne okoli ust), včasih ga spremljajo skoraj neopazno otečene ustnice. Dojenček lahko dobi drisko, pa tudi “hitri” pojav krčev (kolik), ki starše spominja na krče iz prvih mesecev življenja, lahko napoveduje alergijo na beljakovine kravjega mleka.

Počasna reakcija

Druga vrsta reakcije je počasna oz. zakasnela, zato jo je težje prepoznati. Pojavljajo se tako imenovani nespecifični simptomi – dojenček je nervozen, občasno zavrača hrano, včasih ima težave z odvajanjem, potem pa spet izgleda vse v redu, pa spet težave s hrano, pri nekaterih dojenčkih se tudi napredovanje v teži upočasni. Potem se začnejo težave s kožo – nastaja ekcem (atopijski dermatitis). Pri tistih otrocih, ki so že imeli težave s kožo, se ekcem še intenzivnejšo izrazi in je to ponavadi prvi “diagnostični” korak k alergiji na beljakovine kravjega mleka.

Kako se postavi diagnoza za alergijo na kravje mleko?

Ko pediater posumi na alergijo na kravje mleko, lahko naredi alergijske teste na beljakovine kravjega mleka (“poskusi na koži” ali določanje protiteles na te beljakovine), ki lahko potrdijo diagnozo (ko so “pozitivni”).

Vendar pa NEGATIVEN test NE pomeni, da otrok NIMA alergije! Zato je opazovanje otrokove reakcije na kravje mleko nujno in to ponavadi zadostuje, da se postavi “utemeljeni sum” in prekine dajanje kravjega mleka otroku. Če simptomi in znaki po ukinitvi kravjega mleka postopoma izginejo, vemo, da smo na pravi poti.

Kako dojenje vpliva na alergijo na kravje mleko?

FENOMENALNO!

Dojenje je najboljša preventiva – podaljšano dojenje zmanjšuje verjetnost nastanka alergije na kravje mleko v kasnejših mesecih in letih otrokovega življenja, tu NI dvoma. To so potrdile številne medicinske raziskave, pa tudi izkušnje pediatrov in staršev po vsem svetu.

Ali lahko dojenček preko materinega mleka dobi alergijo na kravje mleko?

Lahko, vendar se to redko zgodi.

Takoj ko pediater posumi na to redko različico alergije na beljakovine kravjega mleka, materi svetuje, da prekine uživati mleko in mlečne izdelke in rezultat bo prišel zelo kmalu.

Kako pa je z intoleranco na laktozo – mlečni sladkor?

To je popolnoma druga “zgodba”.

Intoleranca NI alergija, ampak nesposobnost otrokovega črevesja, da prebavi mlečni sladkor – laktozo. Pri dojenčkih je intoleranca običajno prehodna in se pojavi po okužbi črevesja.

V kasnejših letih je lahko tudi trajna intoleranca (redka pri otrocih, obstaja pa pri odraslih). Rešuje se z uporabo mleka BREZ laktoze.

Ali alergija na kravje mleko ostaja za vse življenje?

Na srečo ne.

Ko beljakovine kravjega mleka izločimo iz prehrane otroka in se tega dosledno držimo, je pri večini otrok alergija na kravje mleko PREHODNA. Ponavadi do konca drugega leta življenja alergija izzveni, vendar je treba mleko in mlečne izdelke uvajati postopoma in pod nadzorom pediatra.

Kako zdraviti alergijo na kravje mleko?

Enostavno – z ukinitvijo kravjega mleka in mlečnih izdelkov.

Kaj pa naj dojenček je in pije?

Če ima mama mleko, naj ga doji.

Če pa dojenje ni mogoče, so prvi korak mlečne formule (HA – hipoalergijske formule), ki vsebujejo hidrolizate mlečnih beljakovin. To so formule, v katerih so velike beljakovine kravjega mleka “sesekljane” s posebnimi (strogo nadzorovanimi) postopki in imajo daleč najmanjši alergijski potencial. Pediater vam bo pojasnil vse podrobnosti o prehrani dojenčka, vendar pa so hipoalergijske formule osnova pri boju z alergijami na kravje mleko pri dojenčkih.

Če se alergija nadaljuje kljub striktnemu izogibanju kravjega mleka in uporabi hipoalergijskih formul, mora dojenčka pregledati pediater-gastroenerolog in pripraviti nadaljnji načrt prehrane.

Ali bo tudi naslednji otrok imel enake težave – alergijo na kravje mleko?

Ni nujno.

Vseeno pa so večje možnosti, da bo sorojenec imel alergijo na beljakovine kravjega mleka.

Možnost, da se alergija na kravje mleko pojavi v družini, kjer nihče nima alergije na hrano, je okoli 15 odstotna. Ta odstotek se povoji, če ima ed od bližnjih sorodnikov dokazano alergijo na beljakovine kravjega mleka. Zato je previdnost resnično potrebna.

Ali se alergijo na kravje mleko lahko prepreči?

Lahko.

Prvi korak je vsekakor dojenje. NI boljše preventive od dojenja, materino mleko pa je nezamenljivo in je prepričljivo najboljša hrana za dojenčke. Podaljšano dojenje (kot smo že omenili) je najboljša preventiva.

Drugi korak je, da se ne hiti z uvajanjem kravjega mleka. Ogromno število pediatrov in nutricistov se strinja, da prvo leto NI primerno za “čisto” kravje mleko. To enako velja tudi za razredčeno kravje mleko, ker mešanje z vodo ne zmanjšuje alergijskega potenciala beljakovin kravjega mleka.  To velja za vse dojenčke, še posebej pa za tiste, ki imajo v družini prehranske alergije.

Tudi v drugem letu življenja je “tveganje” za alergije pri otroci, ki imajo predpogoje za to, zato je uporaba kravjega mleka “pod vprašajem”. Veliko varnejše so mlečne formule, ki so namenjene za to starost, saj drastično zmanjšujejo tveganje za alergije na beljakovine kravjega mleka.

Ali lahko probiotiki pomagajo?

Lahko.

Probiotiki, še posebno simbiotiki (ki poleg probiotskih bakterij vsebujejo tudi substance, ki pomagajo njihovemu razmnoževanju in delovanju v črevesju), imajo številna koristne učinke, odražajo se v preprečevanju alergij, vključno z alergijo na beljakovine kravjega mleka.