Hepatitis C pri otrocih

Infekcija hepatitis C (HCV) je kronična virusna okužba jeter, ki prizadene okoli 1-2 odstotka odraslih. Na srečo je hepatitis C pri otrocih in mladostnikih manj pogost, še vedno pa predstavlja ogromno zdravstveno problematiko.

Hepatitis C pri otrocih

Kako pogost je hepatitis C pri otrocih in mladoletnikih?

Hepatitis C se zgodi pri 0,15 odstotkih med 6 in 11 let starimi otroci in 0,4 odstotkih med 12 in 19 let starimi. Okvirno je ocenjeno, da je v Ameriki s hepatitisom C obolelih od 23.000 do največ 46.000 otrok.

Kako otroci dobijo hepatitis C?

Večina otrok se s hepatitisom C okuži ob rojstvu. Temu rečemo vertikalni prenos okužbe (z mame na otroka). Če ima mama hepatitis C, ima otrok 5 % možnosti, da se prenese nanj. Bolj kot je razvita okužba pri mami, več je možnosti, da se ob rojstvu prenese. Vse do danes se preventivni ukrepi ob rojstvu niso izkazali za učinkovite.

Mladostniki dobijo hepatitis C na podoben način kot odrasli, torej s tem, ko se odločijo za razna početja, pri katerih je njihova kri izpostavljena okužbi. To je lahko uporaba drog, deljenje igel ali nevarna spolna aktivnost.

Kako diagnosticiramo hepatitis C pri otrocih?

Pri otrocih nad drugim letom starosti je testiranje enako tistemu, ki ga opravijo pri odraslih. Če pri otroku ali mladoletniku obstaja sum za hepatitis C, se testira kri za obstoj proteinov, ki jih telo prične proizvajati v primeru okužbe. Če je test za protitelesa pozitiven, je potrebno infekcijo potrditi še z direktnim virusnim testom, kot je HCV PCR.

Novorojenčki, ki se rodijo mamicam, okuženim s hepatitisom C, preventivno dobijo v kri protein, ki bo telesu pomagal v primeru okužbe. Protitelesa so v pomoč tudi za vse kasnejše potencialne okužbe. Mamina HCV protitelesa se lahko preko placente prenesejo v otrokovo kri in tam ostanejo celo vse do 18. meseca starosti. Testov HCV protiteles pa na otrocih, mlajših od 18 mesecev, tako ali tako ne smejo uporabljati.

Ameriška Akademija za Pediatrijo (AAP) priporoča testiranje protiteles pri 18 mesecih ali kasneje, saj zdravljenja proti hepatitisu C ne priporočajo otrokom pred tretjim letom starosti. Veliko družin je v skrbeh zaradi možnosti za okužbo svojih otrok, v teh razmerah se takoj priporoča test HCV PCR. Vseeno pa nikakor ne pred tretjim mesecem starosti, saj je pred tem lahko test lažno pozitiven. Priporoča se vsaj dva HCV PRC testa v razmaku vsaj 2-3 mesece, da se potrdi, da okužba res ni prisotna.

Kaj se zgodi otrokom, okuženim s hepatitisom C?

Rezultat okužbe s hepatitisom C je odvisen od tega, kako je prišlo do nje. Otroci, ki so jo dobili preko vertikalnega prenosa, bodo v 40 odstotkih virus uničili sami (govorimo o spontanem očiščenju), brez zdravljenja do drugega leta starosti. Obstajajo celo zapisi, ki pričajo, da so se otroci pozdravili sami od sebe vse do sedmega leta starosti. To je nekaj povsem drugega kot pri odraslih, saj se odrasli, če okužba traja 6 mesecev ali več, spontano nikoli ne očistijo. Tiste otroke, ki se do dveh let ne očistijo, pa se smatra za kronično okužene s hepatitisom C.

Pri otrocih, okuženih z vertikalnim prenosom, ima velika večina blaga jetrna obolenja, največ 80 odstotkov le teh ima minimalno ali nič grbančenja jeter (fibroza) do 18. leta starosti. Preostalih 20-25 odstotkov otrok pa ima lahko agresivne jetrne bolezni, ki se lahko razvijejo v napredno zgrbančenje (ciroza) že do zgodnjih osmih let starosti. Medtem ko je hepatitis C vodilni vzrok presaditve jeter pri odraslih, pa je pri otrocih še vedno izredno redek.

Pri mladostnikih, ki hepatitis C dobijo preko nevarnega izpostavljanja svoje krvi, pa je izid okužbe enak kot pri odraslih. Vse do 80 odstotkov okuženih razvije kronični hepatitis C in večini bo okužba med 20. in 30. letom starosti napredovala v kronično obolenje jeter z cirozo.

Kakšno opazovanje je potrebno pri otrocih s hepatitisom C?

Ker je hepatitis C redka otroška bolezen, AAP in NASPGHN priporočajo, da okuženega ocenjuje pediater, ki se je s takšnim primerom že kdaj srečal. Ponavadi je to pediatrični gastroenterolog ali hematolog. Večina otrok na zunaj ne kaže nobene okužbe ali znakov hepatitisa C . Okužene pa je potrebno ves čas spremljati glede rasti in prehranjevanja. Oceniti je potrebno virusno breme in genotip hepatitisa C. S pomočjo krvnih testov mora biti v določenih časovnih obdobjih opravljen pregled delovanja jeter.. Predvsem za tiste, ki kažejo znake resnih jetrnih obolenj, pa tudi stalno preverjati prisotnost raka jeter. Večina otrok ima občasno nizke vrednosti AST in ALT (jetrni encimi). Nekateri z visokimi vrednostmi teh encimov bodo utrpeli hude jetrne bolezni, lahko pa se bolezni razvijejo kljub normalnim količinam encimov. Biopsija jeter je trenutno najboljše orodje za ocenjevanje zgrbančenosti jeter pri otrocih. So pa v teku že nove raziskave za metode, ki bi določale prizadetost otroških jeter.

Otroci, ki so okuženi s hepatitisom C, morajo biti cepljeni proti hepatitisu A in B. Cepivo morajo prejeti vsako leto.

Družine in otroci morajo biti seznanjeni o nevarnostih za okužbo s hepatitisom C in tehnikami za izogibanje izpostavljanja krvi preko deljenja zobnih krtačk, britvic in pripomočkov za striženje nohtov ter, najbolj pomembno, uporabe rokavic pri čiščenju krvi.

Obstajajo prepovedi, ki jih priporočajo otrokom s hepatitisom C?

Otrokom s hepatitisom C se aktivnosti, kot je šport, ne omejujejo. Odprte rane in odrgnine je potrebno nemudoma zapreti, da slučajno kdo drug ne pride v stik z njimi. AAP priporoča, da se posamezniki, kot so trenerji ali sestre, že v začetku poslužujejo ukrepov, ki bi zmanjšali možnost poškodbe in okužbe.

Paracetamol ali ibuprofen v standardnih dozah sta ponavadi za otroke s hepatitisom C varna, razen če se je že razvila huda oblika jetrne bolezni.

Katere otroke s hepatitisom C bi morali zdraviti?

Na to vprašanje ni preprostega odgovora. Zdravljenje vsakega otroka mora biti individualizirano. Počasi pa se ustvarja nekaj smernic:

  • Otroci, mlajši od treh let, ne bi smeli prejemati zdravil, razen v posebnih okoliščinah.
  • Otroci, ki kažejo znake jetrnega obolenja, morajo prejeti zdravljenje, da se prepreči napredovanje bolezni, lahko so tudi del kliničnih preizkusov ali čakajo na rezultate preizkušanja zdravil, ki so trenutno v teku.
  •  Otroci, z boleznijo genotipa 1 ali 4 pa morajo imeti individualno vodeno zdravljenje. Zaenkrat se priporoča čakanje na rezultate tekočih preiskav, obvezno pa je, da se zdravljenje prilagodi pacientu in njegovi družini.

liverfoundation.org

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor