Na pomoč! Moj otrok je hipohonder
Si vaš otrok neprestano meri pulz in otipava svoj vrat, tipajoč bezgavke? Vsak, še najblažji kašelj, je zagotovo neka resna bolezen pljuč, urin in blato pa preuči in pokomentira po vsakem opravljanju potrebe?
En dan vas prepričuje, da zagotovo potrebuje dioptrijska očala, naslednji dan je prepričan, da so njegovi zobje krivi in da potrebuje zobni aparat, tretji dan je zaskrbljen zaradi modrice na kolenu, ki kar noče izginiti. Morda je čas, da posumite, da je vaš otrok hipohonder.
Mali hipohondri pogosto le iščejo pozornost
Hipohondrija pomeni pretirano obremenjenost s telesnimi funkcijami, ki nakazujejo na morebitno bolezensko stanje. Čeprav hipohondrijo običajno povezujemo z osebami, ki so v tretjem življenjskem obdobju, ni neobičajno, da se pretiran strah pred boleznimi pojavlja tudi pri otrocih.
Mali hipohondri si morda ne merijo pulza, a bodo znake nelagodnih občutij pokazali nekoliko drugače, bolj domiselno. Če opazite, da vaš otrok kar naenkrat želi nositi očala in verjame, da brez njih ničesar ne vidi, čeprav na trenutke pozabi na to obsedenost in se vede in deluje normalno, je čas, da se vprašate, ali gre morda za hipohondrijo.
Če otrok, ki dvakrat na dan zakašlja, takoj pomisli, da ima vnetje pljuč in vas prepričuje, da potrebuje pumpico, sirup ali tablete, čeprav je povsem jasno, da gre le za običajen prehlad ali dražeč kašelj, je možno, da je otrok preobremenjen s strahom in mislijo na bolezni.
Razlogi za nastanek hipohondrije
Če razlogi za pojav hipohondrije niso jasni, se lahko stanje povezuje s številnimi dejavniki. Če ima otrok brata ali sestro, ki boleha za kakšno kronično boleznijo, je zelo verjetno, da bo v določenem trenutku pomislil, da ima tudi on povsem enake simptome kot njegov brat ali sestra.
En od razlogov za nastanek hipohondrije pa je tudi izziv, ki ga bolezen predstavlja majhnemu otroku, saj četudi bolezni ne doživlja in občuti, se otroku včasih to lahko zdi zanimiva igra.
Medtem ko gleda in opazuje svojega brata, ki ima diabetes, kako se mora nekajkrat dnevno zbosti v prst in si vbrizgavati neobičajno tekočino v telo; ali gledajoč svojo sestrico, ki ima astmo, kako uporablja pumpico, ki je shranjena v zanimivi embalaži, si majhen otrok zaželi, da bi tudi on lahko sodeloval pri teh nenavadnih in ”zabavnih” aktivnostih.
Drugi in vsekakor pogost razlog za nastanek hipohondrije pri otrocih pa je iskanje pozornosti. Otrok, že v predšolskem obdobju razume koncept bolezni in ve, da ga takrat, ko je bolan, vsi razvajajo in pazijo ter skrbijo zanj. Glede na to zavedanje lahko otrok včasih zaigra ali podzavestno občuti simptome bolezni, da bi dobil pozornost, katere mu primanjkuje, še posebej, če gre večji del pozornosti drugim, bolnim družinskim članom.
Tudi otroci ”googlajo” bolezenske simptome
Mali hipohondri imajo v veliki večini nek razlog za svoje stanje. Do takšnih vrst strahov redko pride kar samo od sebe, najpogostejši razlogi za pretiran strah pred boleznimi pa so bolezni v družini, med prijatelji, še posebej tisti z vidnimi bolezenskimi znaki.
Nedavna smrt ljube ali otroku poznane osebe prav tako lahko v otroku prebudi strah pred smrtjo in bolečino, a na otrokovo obnašanje in dojemanje vpliva tudi njegova okolica.
Če otrok veliko časa preživi z babico in dedkom, ki so že po naravi malo bolj nagnjeni k tarnanju, se lahko zgodi, da bo malček prevzel njihove izraze in si zamislil, da je tudi on zbolel za mreno, osteoporozo, za nizkim ali visokim krvnim tlakom in celo žilnimi boleznimi.
Hipohondrija je resno stanje, katerega je potrebno ustrezno zdraviti s pomočjo otroškega terapevta. Hipohondrija lahko prizadene otroke vseh starostnih skupin, a je v času pubertete pogostejši pri deklicah kot dečkih.
Čim opazite prve znake hipohondrije, je pomembno, da se obrnete na zdravnika družinske medicine, pediatra, ki bo izključil morebitna resna patološka stanja. Ko zdravnik potrdi, da so otrokovi izvidi v redu, je verjetno, da gre za namišljeno bolezen.
Prave bolečine ni težko ločiti od namišljene. Otroci, ki si domišljajo bolezni, se najpogosteje pritožujejo nad bolečinami v očesih, trepalnicah, nohtih, na petah ali pa vsake toliko trdijo, da jih boli kateri drugi del telesa.
Starejši otroci imajo možnost dostopa do interneta in tako lahko svoje simptome raziskujejo s pomočjo medicinskih spletnih strani in forumov ter si sami postavijo diagnozo. Če opazite, da vaš otrok med govorjenjem o svoji namišljeni bolezni uporablja strokovne izraze, katerih se ni mogel naučiti od vas, je zagotovo preobremenjen s telesnimi reakcijami in potrebuje pomoč.