Abeceda starih časov (2)
Prej: Abeceda starih časov (1)
Naslednji dan sta bila Lučka in Nejc v vrtcu precej neučakana. Komaj sta čakala, da bosta pri dedku ustvarjala z dilcami.
A ti že veš, kaj boš narisala na svojo dilco? je Nejc vprašal Lučko, ko sta popoldne sedela za mizo pri dedku in babici. Miza je bila pogrnjena z zaščitnim papirjem. Na njem pa so bili postavljeni lončki z barvami in čopiči vseh vrst.
Kar brez besed sta risala vzorce, mešala barve in nastale so čudovite mavrične slike na lesenih deskah. Ko so se slike sušile na peči, sta se Nejc in Lučka podkrepila z babičinim čajem in piškoti. Dedek je za nekaj trenutkov izginil, potem pa se je pojavil s šopkom v roki in slovesno naznanil.
No, zdaj gremo pa v
EMAVS
Nejc je mrzlično brskal po spominu in skušal najti kraj z nenavadnim imenom. Potem pa mu je babica pojasnila, da se tako reče, kadar gremo kam na obisk.
Lučko je seveda zanimalo Koga pa gremo obiskat?
Teto Maro, je rekel dedek. Prepričan sem, da bo vesela našega obiska in daril.
Teta Mara jih je pričakala s širokim nasmehom. Na sebi je imela krasen
FERTAH
s cvetličnim vzorčkom.
Lučki se je zdelo, da je prav podoben rožam na njeni poslikani deski. Kako je bila teta vesela njunih daril, dedkovega šopka in babičinih piškotov.
Pogovor je tekel o starih časih pa o tem, kako se dandanes vsem nekam mudi.
Včeraj sem hotela pospraviti dvorišče, pa se mi je zgodila ena nezgoda. je pripovedovala teta Mara.
Zlomila sem
GRABLJE .
Pri tem ti pa lahko pomagam, je bil ustrežljiv dedek. Popravil bom tvoje grablje.
Ti bova lahko pomagala? Sta skoraj v en glas vprašala Lučka in Nejc in dedek je zadovoljno prikimal.
Ja, grablje morajo biti na domačiji, je pomodrovala še babica. Tudi pri nas jih bomo v naslednjih dneh potrebovali. Naša
HOSTA
nam bo hvaležna, če jo malo očistimo, pograbimo listje in pospravimo veje, ki jih je nalomila botra zima.
Če bodo tudi moje grablje popravljene, se vam še jaz pridružim pri delu, je rekla teta Mara in vsi so bili zadovoljni.
D.Š.