Zmaj in princeska

Nekoč je živel zmaj v velikem gradu prav na vrhu gore. Tam je živel že preko tisoč let, a videl ga ni nihče. V vasi pod gradom so se o tem veliko pogovarjali, nihče ni vedel, kaj je tam notri, a vseeno si nihče ni upal tja. Pred nekaj sto leti je bil zmaj zadnjič v vasi, a ker ga je nek grozen zvok tako močno prestrašil, se tja ni vračal. To je bil pastirjev sin, ki je pihal v svojo piščal. Zmaj še nikoli ni slišal glasbe in zdela se mu je grozna.

Nekega dne, ko je zmaj sedel v svojem gradu in gledal v vasico, je zagledal čudovito dekle s krono na glavi. Vanjo se je nemudoma zaljubil in se z njo želel poročiti. Vedel pa ni, kje živi ta deklica. “Moral jo bom poiskati,” si je mislil. A kako si bo upal dol v vas? Kaj če se zopet oglasi tisti grozni zvok, ki mu ljudje rečejo glasba? Več dni je zbiral pogum.

Končno se odločil in odšel. Ko je prispel do vasi, se je sprehajal po gozdu, a deklice ni našel. Zagledal je fanta, ki mu je prihajal naproti. V roki je imel puško. Bil je Peter, ki se je v gozd namenil loviti. Ko je Peter zagledal zmaja se je obenem ustrašil in bil presenečen. Zmaj se je ustavil in ga vprašal po prelepem dekletu, če slučajno ve, kje ona s krono živi.

“Če misliš princesko, v gradu živi,” je rekel.

Peter je nato pohitel domov in vsem povedal, da je srečal zmaja, a verjel mu ni nihče.

“Najbrž si sanjal,” so mu rekli.

Nekega dne pa je princeska izginila. Povsod so jo iskali, po ogromnem vrtu, kjer je nabirala cvetice, po gradu so jo iskali, a našli je niso nikjer. Kraljevi sluga je jezdil preko vasi in izobesil letake, na katerih je pisalo, da pogrešajo princesko. Kralj je najditelju obljubil veliko nagrado.

Ko je Peter prebral letak, se je takoj spomnil na zmaja, ki ga je spraševal po princeski. Kaj, če jo je ugrabil ravno on! Peter je hotel čimprej do gradu, saj je tam zmaja zadnjič videl, ko pa je prišel tja, se je odločil, da bo počakal, da pade tema.

Ko se je stemnilo, je Peter na skrivaj splezal do gradu, ko pa se je približal je zagledal budnega zmaja, ki je sedel na stopnicah in gledal v luno. Takoj za tem pa glasen ropot. Nekdo je trkal po oknu in vpil: “Izpusti me!”

Peter je prepoznal princeskin glas, ampak le kako naj ji pomaga, ko pa jo straži sam zmaj pred gradom? Na vsake toliko je iz njegovega gobca privršal ogenj. Izgledal je prav grozljivo. Peter se je moral vrniti nazaj brez princeske.

Ko je prispel domov, se je spomnil, da je na stopnicah zagledal posodo za hrano. Menil je, da je pripadala zmaju. Ko se je Peter zjutraj zbudil, je imel v glavi odlično idejo. Prikradel bi se do gradu ponoči in nekaj uspavalnih tablet vrgel v zmajevo posodo. Tako bi lahko odpeljal princesko.

Peter se je res prikradel h gradu. Zmaja ni videl nikjer. Naj si upa do njegove posode za hrano? Luna je bila polna in noč zaradi nje zelo svetla. Kaj naj stori? Takrat pa so luno skrili oblaki. Hitro je Peter prilezel naprej in uspavalo vrgel v posodo, nato pa se je skril za grmovjem in čakal, kaj se bo zgodilo.

Dolgo časa je minilo, preden je zmaj prišel ven in bil je zelo lačen, zato je požrl vse, kar je bilo v posodi. Udobno se je usedel v svoj stol pod stopnicami in kaj kmalu je trdno zaspal. Zmaj je smrčal tako globoko, da se je tresel cel grad.

Hitro je Peter stekel po stopnicah v grajski stolp, kjer je našel princesko. Bila je zelo vesela, ko ga je zagledala in ga prijela za roko. Skupaj sta stekla po stopnica in ven iz gradu. Na njuno srečo se zmaj še ni zbudil.

Ko sta kralj in kraljica zagledala princesko, sta se razveselila in jo močno objela. Peter jim je povedal o zmaju in kako ga je ukanil, da je prišel do princese. Kralj je bil nad njim navdušen in je pohvalil njegov pogum.

“Kaj bi želel kot svojo nagrado,” je rekel kralj, “vseeno pa se bojim, da bi se zmaj vrnil sem, ko bo ugotovil, da princeske ni več. Obstaja kaj, kar zmaja prestraši?”

“No, jaz vem za nekaj,” je rekla princeska.
“Kaj pa?” je vprašal kralj.
“Ugotovila sem, da se zmaj boji glasbe,” je rekla princeska.
“Torej imam idejo,” je rekel Peter, “pod goro bomo postavili nekoga, ki bo pričel igrati glasbo takoj, ko bo zagledal zmaja prihajati k nam.”
“Kako pametna ideja, a moramo se prepričati, da bomo imeli dovolj ljudi, ki se bodo menjali,” je rekel kralj.
“No, Peter, že veš, kaj si torej želiš za nagrado?” je vprašala kraljica.
“Ja, želel bi se poročiti s princesko,” je rekel Peter.
“Kaj praviš, deklica moja?” je vprašal kralj.
“Prosim, oče, tega bi bila zelo vesela,” je rekla princesa.
“Dobiš princesko in pol kraljestva, ker si pokazal tako veliko mero poguma,” je rekel kralj.

Peter in princeska sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni.

No, kaj pa zmaj? Njega niso videli nikoli več.