Simptomi stresa pri otroku – prepoznajte jih

Pritiski s strani šole, različni roki, spoznavanje novih ljudi, privajanje na novo življenjsko situacijo ali zgolj ”žongliranje” med zahtevami s strani šole, staršev in družabnega življenja lahko pri mnogih otrocih privedejo do občutka stresa.

Zato je zelo pomembno, da starši razumejo in znajo prepoznati simptome, ki lahko pri otrocih povzročajo stres in tako otroku lahko pomagajo.

simptomi-stresa-pri-otroku-prepoznajte-jih

Najpogostejši simptomi stresa šolskih otrok

Prebavne težave

Želodčne težave, slabost, bruhanje ali driska so zelo možni simptomi stresa pri šolskih otrocih, še posebej, če se pojavljajo pogosto ali pa se zdi, da so prerasli v kronično stanje.

Težave s srcem

Povečano število utripov srca, palpitacije srca (neenakomerno bitje) in visok krvni pritisk so simptomi, ki se lahko pojavijo, ko je otrok pod stresom. Če ti simptomi trajajo dlje časa, lahko povzročijo resne srčne bolezni. Šolarjem in študentom, ki občutijo palpitacijo srca, priporočajo vaje z globokim dihanjem ali druge sproščujoče aktivnosti, ki zmanjšujejo stres in vrnejo bitje srca v normalen ritem.

Bolečine

Glavoboli, bolečine v prsih, v hrbtu ali splošne bolečine v telesu – mišicah se lahko pojavijo, ko je otrok pod stresom. Te bolečine včasih lahko ustvarijo zmotni vtis, da gre za fizično bolezen. Različne sproščujoče aktivnosti lahko prinesejo olajšanje.

Spanje

Spremembe v spalnih navadah so prav tako znak stresa. Čeravno bi nekateri otroci lahko spali veliko dlje kot običajno – kot obrambni odgovor na stres, je veliko več primerov tistih, ki imajo težave s spanjem – nespečnostjo. Ti bedijo skozi noč, ob tem pa jih spremljajo tesnobne misli, ki so povezane z izvorom stresa.

Oslabljen imunski sistem

Nekateri otroci pogosteje zbolijo kot njihovi vrstniki. Eden od možnih vzrokov je ta, da je njihov imunski sistem enostavno tako oslabljen, da so bolj občutljivi na viruse in bolezni.

Spremembe telesne teže

Možno je tudi, da se otroci zatečejo k hrani, da bi lažje nosili breme stresa. Spet drugi pa lahko ravno zaradi stresne situacije izgubijo apetit in začnejo preskakovati obroke. Te nezdrave navade lahko pripeljejo do debelosti ali izgube telesne teže.

Fiziološke spremembe

Določene fiziološke potrebe se sprožijo, ko um zazna, da je telo v nevarnosti. Ko se to zgodi, hormon stresa – kortizon in adrenalin preplavita telo in povzročita nekaj fizičnih sprememb: dihanje, bitje srca in metabolizem se pospešijo – vse to zato, da omogočijo hitrejši pretok krvi. Čuti se izostrijo in poveča se znojenje, da bi se telo, ki je pod stresom, lahko hitreje ohladilo.

Prevedla in priredila: Irena Sušnik Trojar

Mamana

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor