Abeceda starih časov (1)

Lučka in Nejc imata zelo prijaznega dedka. Takega, ki pozna vse čarobne kotičke, ki se skrivajo v bližini doma. In pozna vse vrste ptic, ki se pozimi zbirajo v ptičji hišici na stari češnji. Dedka, ki zna popraviti kolo in spremeniti staro, polomljeno rolko v najbolj pisano in kul rolko na celem svetu. Ja, Lučka in Nejc imata izjemnega dedka. Poleg vsega pa še to srečo, da lahko skoraj vsako popoldne preživita pri njem in pri njegovi izjemni ženi, ki je seveda njuna babica in obenem daleč najboljša kuharica vseh časov.  Dedek in babica nista tako zelo stara, a imata vendarle dovolj let, da poznata zgodbe o starih časih. Tiste najbolj napete, najbolj zanimive, najbolj nenavadne, ki jih Lučka in Nejc naravnost obožujeta.

Nekega pomladnega dne ju je dedek prišel iskat v vrtec bolj zgodaj kot običajno. To je bil za Lučko in Nejca skoraj praznik. Obetala sta si kakšno zabavno presenečenje, morda izlet ali pa dogodivščino v bližnjem gozdu. Iz babičine kuhinje je prav slastno dišalo. Ko sta sedla za mizo, je dedek slovesno oznanil.

Ljuba moja Lučka, dragi moj Nejc. Čas je, da se začnemo učiti abecedo.

Abecedo? Sta se začudila v en glas. Lučki so zažarele oči, Nejc pa je zaradi rahlega razočaranja čisto malo zakašljal.

Abecedo se učimo že v vrtcu. Je ponosno rekla Lučka.

In ne zdi se mi nič kaj zabavna, je tiho pristavil Nejc.

Naša abeceda bo drugačna. Dišala bo po starih časih. Pripovedovala zgodbe o stvareh in ljudeh, ki ji morda ni več in živijo samo še v spominih.

Zdaj se je omehčal tudi nejeverni Nejc. In kdaj začnemo je spravljivo vprašal.

Takoj, ko nam babica postreže svojo današnjo specialiteto, je rekel dedek in nadebudna vnučka sta v rekordnem času sedela za mizo.

O, babica, skuhala si svojo slavno obaro, je rekla Lučka. Babica se je namuznila in pogledala dedka.

Ne bo držalo,  je rekel dedek. Babica je skuhala

Ajmoht

Nejc in Lučka sta se spogledala in postalo jima je jasno, kakšno dogodivščino sta jima pripravila babica in dedek.

Ajmoht, sta ponovila v en glas, ko se je iz njunih krožnikov že prav dišeče kadilo.

Babica je narezala še sveže pečeni domači kruh in kmečka pojedina se je začela.

Po kosilu sta Lučka in Nejc pomagala babici pospraviti kuhinjo. Dedek je za nekaj trenutkov izginil, potem pa se je vrnil in v rokah držal nenavadno orodje.  Babica se je skrivnostno nasmihala, dedek pa je radovedna vnučka vprašal:

Ali vesta, kaj je tole?

Nejc in Lučka sta odkimala, dedek pa ni odnehal. To je domače orodje, ki se je nekoč uporabljalo v kuhinji in se začne na črko B.  Ker sta Nejc in Lučka še vedno molčala, jima je izdal odgovor.

To so

Burkle

In za kaj se uporabljajo?  je vprašal Nejc, potem ko mu je dedek izročil skrivnostno orodje.

Babica je odprla krušno peč. Slastno je zadišalo. V starem kovinskem pekaču se je pekla zlatorumena potica. Babica je prijela burkle in pekač previdno potegnila iz peči.

Aha, je rekel Nejc, mi je že jasno.

Uau, je pristavila še Lučka, oba pa sta komaj čakala, da jima babica odreže kos potice.

Potica je Lučki in Nejcu resnično teknila. Pa tudi dedek se je zadovoljno muzal, ko je pobiral še zadnje rozine s krožnika. No, junaka moja, sta se dobro najedla?,  je slednjič vprašal.

Nejc in Lučka sta prikimala.

No, potem pa kar poiščita

Cekar,

ker ga bomo potrebovali pri našem naslednjem delu.

O, to pa vem, kaj je, je rekla Lučka in pomignila Nejcu, naj se ji pridruži. Šla sta v klet in na polici našla krasen, ročno pleten cekar.

Lučka si ga je spretno nataknila na komolec, Nejc pa bi bil skoraj užaljen, saj bi tudi on rad nosil svoj cekar.

No, sta našla, kar potrebujemo?  se je oglasil dedek.

Seveda, sta v en glas pritrdila pomagača.

Odlično, ju je pohvalil dedek, zdaj naložita vanj tale

Čebulček

Potem pa brž k babici na vrt. Danes je namreč dan za sajenje čebule.

Lučka in Nejc sta hitro naložila v cekar dragoceni tovor, si obula gumijaste škornje in oblekla jopi ter se skupaj z dedkom odpravila na vrt.

Babica je že urejala gredice in pripravljala prostor za sajenje čebule. Lučka in Nejc sta se brez besed sporazumela in posadila vsak svoj del gredice.

Ko je bilo delo končano, sta bila prav prijetno utrujena.

Kakšen dan je komentiral Nejc, ko sta se zvečer z Lučko poslavljala od dedka in babice.

Ni še čisto konec, je rekla babica. Dedek ima za vaju še eno presenečenje.

Dedek je v naročju prinesel

Dilce

Deske?!  se je začudil Nejc.

Po domače dilce, je prikimal dedek. Jutri bomo na njih narisali kakšen lep slovenski motiv. In jih potem odnesli …

Kam, kam?  Je bila radovedna Lučka.

No, to pa vama povem jutri,  je rekel dedek, ravno v trenutku ko se je na vratih pojavil očka.

Alo navihanca, gremo domov, mami vaju že težko čaka.

Doma sta Lučka in Nejc komaj uspela povedati vse, kar se jima je zgodilo pri dedku in babici. Tudi očka in mamico pa je silno zanimalo, kakšno abecedno dogodivščino jima pripravljata dedek in babica.

D.Š.