Ali je vaš otrok zrel za šolo?

Zadnje čase srečujem med znankami in tudi na socialnih omrežjih veliko debat, kjer je čutiti, da mamice razmišljajo o tem, ali je njihov otrok že zrel za šolo, ali naj zaprosi še za leto dni vrtca …Včasih so se starši in otroci veselili začetka prvega šolskega dne. Danes pa opažam veliko dvomov, strahu in negotovosti pri starših, ki te svoje občutke nehote dajejo tudi svojim otrokom.

Ko govorimo o zrelosti za šolo, se osredotočamo predvsem na njegovo intelektualno zrelost in pripravljenost, reševanje številnih testov, učenje številk in črk in na sposobnost sedenja in poslušanja.

Zrelost otroka za šolo

Pomembno je, da se vprašamo, kaj pravzaprav razumemo pod zrelostjo. Razvoj otroka, ki ubogljivo posluša, sedi, piše črke in številke v šestem letu starosti ali razvoj ustvarjalnega, radovednega malčka, ki ima svoje mnenje o stvareh in raziskuje ter se druži z drugimi otroki?

Če vam je druga opcija bližja, potem se strinjate z nami, da je potrebno otroka pripravljati na šolo že od samega začetka in ne samo leto dni pred začetkom šole. S pomočjo staršev in vzgojiteljev preko vsakdanjih aktivnosti, igre in druženja, se otrok uči in pripravlja na odhod v šolo. Pri tem pa ne smemo zanemarjati pomembnosti vrtca, ki je predpriprava za šolo. Vrtec je zelo pomembno mesto, kjer mora otrok uživati v igri, gibanju, raziskovanju, druženju z drugimi otroki. Pomembno je, da otroku omogočimo varne pogoje za igro in raziskovanje. Na ta način lahko otrok uživa v tem obdobju in se pripravlja ne samo na šolo, ampak na celotno življenje. Če ima zagotovljene pogoje za igranje in učenje, bo za šolo pripravljen kar tako, mimogrede, brez velikih pretresov.

Seveda obstaja niz pričakovanj od otroka, preden vstopi v šolo, kar se pred samim vpisom v šolo testira s fizičnimi in psihološkimi testi. Če se je otrok naučil vseh predbralnih spretnosti, s testom pripravljenosti za šolo vsekakor ne bo imel težav. Pa tudi če ima kakšne težave, bo v šoli s trudom in vztrajnostjo ujel šolski ritem in se naučil gradivo.

Čustvena inteligenca

Danes je bolj pomembna otrokova čustvena pripravljenost na šolo, kar pogojuje niz veščin, kot so toleranca do drugih, samokontrola čustev, prelaganje potreb in želja, spoštovanje učiteljice, uspešno spopadanje s strahovi in reševanje sporov. Za otrokovo pripravo na življenje in tako tudi šolanje je nujno, da mu od rojstva dalje razvijamo sočutje, občutek pripadnosti, norme obnašanja in odgovornost.

Te pomembne spretnosti se v predšolski dobi odražajo pri izbiranju prijateljev, v zaščitniškem obnašanju do mlajših, v kontroli jeze, v sočustovanju z žalostjo drugih otrok, v pripravljenosti za sodelovanje v skupinskih aktivnostih, v sprejemanju pravil pri raznih igrah. Omenjene spretnosti danes imenujemo čustvena inteligenca in ta je za to, da se bo otrok v šoli dobro znašel, enako pomembna kot intelektualna inteligenca.

Osnova otrokove pripravljenosti za šolo

Sama osnova uspešne priprave za šolo je otrokova samostojnost pri skrbi zase – kontrola fizioloških potreb, uporaba jedilnega pribora, oblačenje. Ni dovolj, da otrok zna brezhibno šteti do sto, a vezalk sam ne zna zavezati.

Pred odhodom v šolo je priporočljivo otroka psihično pripraviti:

• na novo okolje,
• nove ljudi,
• pomen učiteljice,
• da ga bodo v šoli primerjali z ostalimi in ocenjevali,
• da bo na nekaterih področjih blestel in da so tudi taka področja, kjer mu ne bo šlo najbolje in da je to čisto v redu.

Ne moremo biti vsi v vsem najboljši. Tudi mi smo imeli številne pomanjkljivosti in predmete v šoli, ki nam niso bili najbolj pri srcu, zato ni prav nobenega smisla, da otroka gledamo skozi ocene in lastne ambicije. Bolj važno je, da starši otroku razvijemo občutek odgovornosti pri pospravljanju igračk, da pazijo na svoje stvari, da poslušajo navodila. Skupaj raziščemo pot do šole, učimo se orientacije v prostoru, pripravimo doma kotiček, kjer se bo lahko učil, o šoli govorimo pozitivno, nikakor pa ne v jezi in ne strašimo otroka s šolo.

Otrokovo pozornost lahko razvijamo skozi pripovedovanje zgodb, pri katerih se otrok osredotoča na detajle, z izvajanjem vsakodnevnih rutinskih aktivnosti, kot je, recimo, priprava mize za kosilo, pri tem pa mu damo čas, da se v celoti posveti tej aktivnosti.

Igranje z otrokom, kjer sam organizira, si izmišlja igre ali izbira materiale, omogoča razvoj iniciative, podjetnosti ter samozaupanja, kar je nujno za njegovo uspešno šolanje.

Igranje družabnih iger je vedno dobrodošlo, saj pomaga otroku pri soočanju z zmago in porazom, sprejemanju pravil igre in tekmovanja.

Nič ne more bolje pripraviti otroka na šolo od starševskega negovanja otroka v sebi – poslušanje otroških zgodbic, obnavljanje šolskega dne, skupno branje knjig. Otrok najbolj uživa, ko se tudi starš veseli šole, se pogovarja o svojih pozitivnih izkušnjah in kaže interes za otrokove šolske aktivnosti.

Pomembnost fizične aktivnosti

Ne smemo pozabiti, da je človek bitje, ki se giblje in se pri tem razvijajo njegovi možgani. Tako se tudi otrok razvija pri skakanju, teku in raziskovanju okolice. Uporaba tehnologije je lahko zelo koristna, a le v omejenem obsegu, gibanje pa je neizbežno za otrokov celostni razvoj. Z izvajanjem raznih fizičnih aktivnosti otrok razvija najvažnejše možganske centre za govor, pisanje, čutila in ravnotežje, kar mu omogoča kvaliteten gibalni in kognitivni razvoj. Če otrok preveč in nekontrolirano sedi pred ekranom televizije ali računalnika, se ne uči izgovorjave besed, ne uporablja pravilno vseh prstov, ne vadi prilagajanja očesa, kar se kasneje izkaže v šoli z nizom kognitivnih težav.

Tudi če ste otroku omogočili vse pogoje, ni nujno, da bo imel dobre ocene

Tudi če ste otroku omogočili vse pogoje, da se razvije v osebo, ki izraža svoja stališča, postavlja vprašanja, ter kritično in ustvarjalno razmišlja, ni nujno, da bo otrok v šoli imel najboljše ocene, saj ima šolstvo svoj sistem ocenjevanja, bo pa znal uspešno razmišljati, imel bo domišljijo, znal bo prihajati do zaključkov in znal bo najti interesna področja, v katerih je dober.