Otroci so dobili ustavo: zakaj je knjižica razdelila odrasle in kaj ustava sploh pomeni

Prvi šolski dan je letos v številnih družinah prinesel nenavadno vprašanje: »Zakaj je moj šestletnik dobil Ustavo Republike Slovenije?« Vsi prvošolci so ob začetku šolskega leta 2026/27 prvič prejeli izvod ustave in slovensko zastavico, dijaki prvih letnikov srednjih šol pa izvod ustave. Država je darilo predstavila kot simbolno popotnico ob vstopu na novo izobraževalno pot.

Ideja je hitro sprožila razpravo. Del staršev in ravnateljev se je vprašal, kaj lahko otrok, ki se šele uči brati, počne z zahtevnim pravnim besedilom. Drugi so v darilu videli priložnost, da se pogovor o državi, pravicah in odgovornosti začne prej. In prav tu je verjetno bistvo: ustava za prvošolca ni knjiga, ki bi jo moral prebrati od prve do zadnje strani. Lahko pa postane povod za pogovor.

Za družine, ki so letos prvič prestopile šolski prag, je lahko koristen tudi naš vodič kako otroka pripraviti na prvi dan šole.

Kaj so otroci pravzaprav dobili?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je 21. avgusta napovedalo, da bodo vsi prvošolci na prvi šolski dan prejeli izvod Ustave Republike Slovenije, Ministrstvo za obrambo pa jim bo podarilo slovensko zastavico. Ustavo so prejeli tudi dijaki prvih letnikov.

Po pojasnilu ministrstva naj bi simbolno darilo mladim sporočalo, da so znanje, svoboda, odgovornost in pripadnost skupnosti pomembni temelji družbe. Namen naj bi bil tudi spodbujanje razumevanja ustavnih vrednot, aktivnega državljanstva in sodelovanja v demokratični družbi.

To je bila prva tovrstna obdaritev ob začetku šolskega leta. Ne gre torej za novo obvezno učno gradivo, novo ocenjevanje ali zahtevo, da mora prvošolec ustavo znati. Gre za državno simbolno gesto.

Zakaj je ustava za prvošolce sprožila toliko odzivov?

Najpogostejši pomislek je zelo praktičen: večina otrok ob vstopu v prvi razred še ne bere tekoče, ustava pa je pravno besedilo, napisano predvsem za odraslega bralca. Zato so se nekateri starši in ravnatelji spraševali, ali je takšno darilo starostno primerno.

V javnosti se je odprlo tudi vprašanje prioritet. Kritiki so opozarjali, da se šole in družine srečujejo z zelo konkretnimi težavami, od pomanjkanja kadra do stroškov, zato se jim je zdelo smiselno vprašati, ali bi bilo denar mogoče porabiti drugače. Razpravo je dodatno okrepila primerjava z letošnjim zmanjšanim obsegom obdarovanja prvošolcev s slikanicami Bralne značke.

Na drugi strani sama zamisel, da otrok spozna temeljna pravila države, ni nujno neprimerna. Vprašanje je predvsem kako. Šestletniku pravnega jezika ni treba razlagati kot dijaku. Državni zbor in Ustavno sodišče sta že pred leti sodelovala pri projektu Ustava v stripu, obstajajo pa tudi ilustrirane in lahko berljive različice ustave. To kaže, da je mogoče isto vsebino približati zelo različnim bralcem.

Kaj ustava sploh je?

Najpreprosteje: ustava je najvišji pravni akt države. To pomeni, da postavlja temeljna pravila, po katerih država deluje, drugi predpisi pa morajo biti z njo skladni.

Slovenska ustava med drugim določa, da je Slovenija demokratična republika ter pravna in socialna država. Določa tudi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in da je oblast razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno.

Za družino pa so morda še bolj oprijemljivi deli o človekovih pravicah. Ustava govori o enakosti pred zakonom, človekovih pravicah in svoboščinah, družini, pravicah in dolžnostih staršev, posebnem varstvu otrok ter izobraževanju.

Ustava torej ni seznam pravil, ki bi jih moral otrok ubogati. Je predvsem okvir, ki določa tudi meje države in varstvo posameznika. To je pomembna razlika.

Kaj ustava pomeni za otroka?

Čeprav prvošolec še ne razume pojmov, kot sta delitev oblasti ali ustavnost, ga ustava zadeva zelo neposredno. V njej je zapisano, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb ter človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Ustava določa tudi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Otroku lahko zato pomen ustave približamo skozi njegov svet: šolo, družino, občutek varnosti, možnost povedati svoje mnenje, spoštovanje drugih in pravilo, da niti tisti, ki imajo oblast, ne smejo početi kar česar koli.

Ko se pogovarjamo o pravilih v šoli, je lahko zanimiva tudi povezava z aktualnimi spremembami. Na ZaStarše smo že pojasnili kaj nova pravila glede telefonov v osnovni šoli pomenijo za učence in starše ter kaj prinašajo novi učni načrti 2026/27.

Kako šestletniku razložiti ustavo?

Namesto razlage členov lahko začnemo z nečim, kar otrok že pozna.

»Veš, kako imate v razredu pravila, da se lahko vsi učite in da je do vseh pošteno? Tudi država ima najpomembnejša pravila. Zapisana so v ustavi. Ta pravila povedo, kako država deluje in katere pravice imamo ljudje, tudi otroci.«

Nato lahko skupaj poiščete eno samo temo, ki jo otrok razume. Na primer: otroci imajo posebno varstvo, vsi smo pred zakonom enaki ali pa je šolanje pomembna pravica in obveznost. Za prvi pogovor je to povsem dovolj.

Ni treba, da otrok ustavo »predela«

Če je knjižico odložil na polico in ga trenutno bolj zanimajo nove barvice, sošolci in malica, s tem ni nič narobe. Simbolno darilo dobi pomen šele, ko ga otrok lahko poveže z nečim, kar razume.

Čez nekaj let lahko ista knjižica odpre povsem druga vprašanja: zakaj imamo volitve, kaj pomeni svoboda govora, zakaj država ne sme diskriminirati ljudi ali kdo odloča, ali je neki zakon skladen z ustavo.

Je bila torej ustava dobro darilo?

Na to vprašanje ni treba odgovoriti z enim samim »da« ali »ne«. Kritika, da je nespremenjeno pravno besedilo za šestletnika zahtevno, je razumljiva. Prav tako je legitimno vprašanje, ali bi bila otrokom prilagojena različica učinkovitejša.

Hkrati pa ustava ni samo simbol države ali predmet političnega prepira. Je dokument, ki omejuje oblast in varuje temeljne pravice ljudi. Zato pogovor o njej sam po sebi ni nekaj, pred čimer bi bilo treba otroke varovati. Ključno je, da je pogovor primeren njihovi starosti in da iz njega ne naredimo preverjanja znanja ali političnega prepričevanja.

Morda je zato najbolj uporaben pogled na knjižico ta: prvošolcu ni treba razumeti ustave danes. Lahko pa danes prvič sliši preprosto misel, ki jo bo razumel vedno bolje: v skupnosti imamo pravila, vendar imajo ljudje tudi pravice – in pravila veljajo tudi za tiste, ki odločajo.