Veliko staršev meni, da je šest let prezgodaj, nekateri psihologi se s tem ne strinjajo

To, da je otrok nadpovprečno inteligenten, še ne pomeni, da je čustveno in socialno zrel za šolo

Otroci, ki bodo do konca decembra dopolnili šest let, bodo septembra že morali sedeti v šolskih klopeh. Številni starši smatrajo, da malčki te starosti niso pripravljeni na obveznosti, ki jih prinaša izobraževanje in da bi bilo treba odhod v prvi razred prestaviti za eno leto. Psihologi opozarjajo na nasprotno.

Veliko staršev meni, da je šest let prezgodaj, nekateri psihologi se s tem ne strinjajo

Mnenja staršev

Mama Alenka pravi, da je ogromna razlika med otrokom, rojenim januarja, torej v začetku leta, in otrokom, rojenim ob koncu leta oz. decembra.

Čeprav v prvem razredu otroci niso toliko obremenjeni z obveznostmi, je po njenem mnenju problem v tem, kako se bo otrok prilagodil in sprejel svoje obveznosti in bil samostojen.

“Ni vprašanje, če bo otrok šel v šolo in obvladal učno snov, ampak če bo v šolo tudi rad hodil,” je še povedala.

Mama Tatjana pojasnjuje, da ni pomembna samo intelektualna zrelost, saj obstajajo otroci, ki znajo brati in pisati že pri petih letih, vendar meni, da bi morali upoštevati tudi čustveno zrelost, čas, porabljen v klopeh in brez igre.

“Pogosto je v šolah zaradi varnosti otrok urejeno tako, da vse tiste tri, štiri ure otroci preživijo v učilnici, brez daljšega odmora, to pa je zelo neprijetno za majhne otroke, ki so še vedno navajena na igro,” je še dodala.

Tatjanina hčerka je šla v prvi razred s šestimi leti, pravi, da zaradi blagega pritiska okolice, ko so ji svetovali, da otroka ne sme ločevati od skupine, vrstnikov, s katerimi so se skupaj v vrtcu igrali.

“Hčerka je odlična, celo pohvale dobivam, da je na visokem intelektualnem nivoju in da je odlična v matematiki, vendar za igro ni več toliko časa,” še dodaja Tatjana.

Mnenja psihologov

Nekateri psihologi starše opozarjajo, da ni potrebe za takšno zaskrbljenost, saj prvi razred služi temu, da se otrok navadi na novo okolje in redne obveznosti, ki bodo kmalu sledile, pa tudi, da se nauči samostojno delovati v skupini.

Psihologinja Radmila Stupar pojasnjuje, da to ni takšen začetek šole, kot je bil nekoč, ampak so osnovni cilji v prvem razredu, da se otrok nauči sedeti na enem mestu, da posluša avtoriteto, da se nauči zdržati, da odloži določeno željo ali idejo za nekaj časa, dokler mu učiteljica tega ne dovoli, oz. je to mogoče.

Stuparjeva navaja, da se otrok v tem obdobju v šoli uči prenašati informacije nekomu starejšemu o tem, kaj se je danes dogajalo v šoli, oz. da mora staršem otrok o tem, kar se je dogajalo uro, dve ali tri, ko jih ni bilo zraven, povedati in tudi kako so se ob tem počutili …

“To so stvari, ki se jih otrok v prvem razredu v resnici uči, ne pa pisanja, branja ali osnovnih matematičnih operacij,” še pravi psihologinja.

Na prošnjo staršev in z ugotovitvijo posebne skupine strokovnjakov se otrokov vstop v prvi razred lahko prestavi za eno leto.

Psihologinja Stuparjeva svetuje staršem, da naj se seznanijo s šolo in naj bodo med testiranjem popolnoma odprti s člani komisije, ki ocenjuje pripravljenost otroka za odhod v šolo in naj vprašajo vse, kar jih zanima.

“Prej kot osamosvojimo naše otroke in iz njih naredimo male-velike ljudi, ki verjamejo vase in v svoje sposobnosti, da se lahko spoprimejo z vsemi obveznostmi in nalogami, ki jih bo prinašalo življenje, prej se bomo mi kot starši osvobodili njih in oni nas in bodo postali boljši ljudje od nas samih,” sporoča Stuparjeva.

Psihologinja in logoterapevtka Zdenka Zalokar Divjak o pripravljenosti otroka za šolo

Že vsak otrok je enkratna osebnost, vse naštete zrelosti pa največkrat ne sovpadajo z otrokovo kronološko starostjo. Ravno pri otrocih, ki dopolnijo v decembru kronološko starost šestih let in so po zakonu že šoloobvezni, opažamo največji razkorak med omenjenimi pokazatelji otrokove zrelosti.”

V svojem dolgoletnem delu z otroki ugotavlja, da vzgojiteljice in starši največkrat gledajo otrokove sposobnosti, torej, če že bere, piše in ga zanima mnogo stvari, sploh če ima starejše brate in sestre. Dostikrat celo za januarsko rojene otroke svetujejo, da naj jih zaradi teh sposobnosti kar všolajo, a Zalokarjeva staršem svetuje, naj čim bolj celostno pogledajo svojega otroka, se posvetujejo z vzgojiteljico ali še s kakšnim strokovnjakom.

Pri nas so številni učitelji in strokovnjaki kritični, češ da bi morali otrokom pustiti več svobode in znižati formalne zahteve, sicer tvegamo povečanje vedenjskih in drugih težav.

Kdaj začnejo otroci hoditi v šolo drugje v Evropski uniji?

Gledo otroci v Sloveniji prezgodaj v šolo?

Rezultati

Loading ... Loading ...
V veliki večini držav EU, vključno s Slovenijo, otroci vstopajo v šolo, ko so stari šest let. Švedski, bolgarski in finski otroci pa začnejo šolanje s sedmimi leti. Finska velja za zvezdo na področju kakovosti izobraževalnega sistema. Otroci na Finskem gredo kasneje v šolo kot večina otrok v Evropski uniji. V šoli pa preživijo precej manj časa in kljub temu dosegajo najboljše rezultate na mednarodnih preizkusih znanja.

Britanski otroci gredo v šolo še prej, s petimi leti. Razvojni psiholog Univerze v Cambridgeu dr. David Whitebread  z žalostjo ugotavlja, da so njihovi politiki zelo staromodni in nepoučeni o otrokovem razvoju. Pravi, da se oklepajo ideje, da je zgodnejše učenje boljše, čeprav to nikakor ni res. Whitebread je eden tistih britanskih strokovnjakov, ki skušajo pristojne prepričati, da bi začetek formalnega izobraževanja premaknili za dve leti. Za zdaj brez uspeha.

Če želimo odlog, potrebujemo psihološko oceno. Kako nastane?

Metka Oštrek, spec. klin. psihologije, pravi, da pri otroku, ki ga starši še ne želijo dati v šolo, preverjajo:

  • sposobnost govora in grafomotorike
  • kognitivne sposobnosti
  • socialno in čustveno zrelost

Oceno naredijo na podlagi anamnestičnih podatkov (kar povedo starši), rezultatov testov sposobnosti in opazovanju otroka med pregledom, projekcijske preizkušnje (te ugotavljajo čustveni del).

Pri tej oceni sta pomembna tudi pozornost in koncentracija; opazujejo morebitno otrokovo motorično nemirnost, motnje pozornosti in miselne koncentracije. Vse to združijo z mnenjem vrtca oziroma opažanjem vzgojiteljice. Pomembno pa je tudi njegovo obnašanje v skupini. Za mnenje vrtca potrebujejo dovoljenje staršev, zato tega ne dobijo vedno.

Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor