Igra – vrnite otrokom otroštvo

Spretnosti, ki se jih ne moreš učiti v šoli

Najpomembnejše spretnosti, ki se jih morajo povsod po svetu naučiti otroci, da bi živeli srečna, produktivna in moralna življenja, so spretnosti, ki se jih ne morejo naučili v šolah. Nikjer jih ne morejo naučiti takšnih spretnosti. Te otroci pridobijo in se jih naučijo sami, skozi igro. Te spretnosti so: sposobnost kreativnega razmišljanja, dogovor in sodelovanje z drugimi in nadzor svojih nagonov in občutkov.

Ustvarjalnost

Ustvarjalnost je bolj kot kdajkoli v preteklosti ključ do gospodarskega uspeha. Ljudje, ki so kot roboti, ki samo sledijo navodilom, opravljajo izračune ali odgovarjajo na že odgovorjena vprašanja, niso več potrebni. Za to imamo robote, računalnike in internetne brskalnike. Potrebujemo ljudi, ki postavljajo nova vprašanja in iščejo odgovore nanje, rešujejo nove težave in predvidijo ovire, še preden pridejo do njih. Vse to zahteva sposobnost ustvarjalnega razmišljanja. Kreativni um pa je igrivi um.

Vsi otroci so ustvarjalni. Med igro in samostojnim raziskovanjem otroci ustvarjajo določene mentalne modele sveta, ki jih obdaja, kot tudi svoje notranje domišljijske svetove. Odrasli, ki jih imenujemo geniji, so tisti, ki so nekako ohranili in razvijali to otroško sposobnost tekom življenja. Albert Einstein je rekel, da mu je šola skoraj povsem uničila zanimanje za matematiko in fiziko, vendar ga je dobil nazaj, ko je šolo zapustil. Svoje inovativno delo je imenoval “kombinatorna igra”. Trdil je, da je razvil teorijo relativnosti tako, da si je predstavljal, kako lovi sončni žarek in ga ujame ter potem razmišlja o posledicah.

Otrok ne moremo učiti ustvarjalnosti, vendar pa lahko s šolanjem to v njih uničimo, saj se ta ne osredotoča na vprašanja, ki njih zanimajo, ampak na tista, ki jih zahtevata načrt in program in ki zagovarjata, da ima vsako vprašanje samo en pravilni odgovor in da se vsi morajo učiti istih stvari.

Vrnite otrokom otroštvo

Sposobnost razumevanja z drugimi

Še bolj pomembna kot ustvarjalnost je sposobnost razumevanja z drugimi ljudmi, skrb zanje in uspešno sodelovanje. Vsi otroci se rodijo z močno potrebo po igranju z drugimi otroki in skozi to igro pridobivajo socialne spretnosti ter se učijo pravičnosti in morale. Igra je prostovoljna, kar pomeni, da igralci lahko kadarkoli prenehajo. Če ne moreš prenehati, to ni igra. Vsi igralci to vedo, zato tudi vedo, da morajo drugi igralci ostati veseli, da bi se igra lahko nadaljevala.

Zaradi tega je igra ena od najbolj demokratičnih aktivnosti. Ko se igralci ne strinjajo s pravili, se morajo pogovarjati, pogajati, da presežejo razlike in najdejo kompromis. Vsak igralec mora poznati možnosti in želje drugih, da jih ne bi prizadel ali užalil in bi potem obupali. Če tega otrok ne naredi, se igra zaključi, on pa ostane sam, kar je močna kazen za ignoriranje potreb in želja drugih. Najpomembnejša socialna spretnost je sposobnost, da se lahko postaviš v “kožo” drugega in pogledaš svet skozi njegove oči. Brez te sposobnosti ne morete imeti srečne zveze, dobrih prijateljev in sodelujočih kolegov. In to spretnost otroci ves čas utrjujejo skozi igro.

Ocena:
[Skupaj: 6 povprečno: 4.5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor