Tri poporodne spremembe

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Tri poporodne spremembe

Žensko telo se v prvih urah po porodu že s polno paro prilagaja na novo stanje – na stanje brez otroka. Največkrat, ko govorimo o poporodnem obdobju, omenjamo dojenje, čiščo, spolne odnose … Ne govorimo pa toliko o vseh ostalih spremembah. Zato bi danes z vami delila tri stvari, na katere vas nihče ne pripravi.

Ranjen presredek

Včasih rana, ki je nastala zaradi raztrganine ali epiziotomije, res ne boli zelo. Včasih pa je zgodba tudi drugačna. Namreč velikokrat ženske opisujejo močno bolečino v predelu presredka, težave s sedenjem, hojo, spanjem, uriniranjem in odvajanjem blata. Ker so to vse stvari, katerim se ne moremo izogniti, je dobro, da poznate nekaj trikov, ki vam lahko pomagajo pri hitrejšem okrevanju. Bodite pazljive pri vstajanju in hoji – ne pretiravajte! Vaše telo potrebuje počitek, da se rana lahko hitreje in lepše zaceli.

Če vas rana zelo peče vsakič, kadar odidete na stranišče (urin je slan), prosite nekoga, da vam prinese veliko brizgo (20 ml) ali pa plastično stekleničko s širokim ustjem, da si boste rano vsakič izprali po uriniranju.

V prvih treh dneh od poroda naj bi tudi že odšli na veliko potrebo. Brez tega v večini porodnišnic žensk niti ne spustijo domov. Lahko da se boste znašle v situaciji, ko vas bo tiščalo, ampak vas bo skrbelo, da če boste preveč pritisnila, da bo vse šive in presredek kar »razneslo«. Brez skrbi, to je le tak občutek. Res pa je, da je izjemno neprijetno. Poskrbite za to, da boste lažje odvajali blato in sicer tako da: imate kolena vsaj v višini medenice, da na stranišču sedite vzravnano ter da čez dan popijete dovolj tekočine. Če vas bo strah, le predihajte. Če bo bolelo, se osredotočite na dih.

Okrevanje po epiziotomiji ali raztrganini presredka običajno traja nekje do 14 dni.

Krčenje maternice

Dojenje – ena lepših stvari, kar jih je. Nekatere mamice imajo sicer težave tudi z dojenjem, ampak o tem danes ne bomo govorili, saj je na to temo napisanih že ogromno prispevkov. Raje se bomo osredotočili na nekaj, kar se intenzivno dogaja v prvih dnevih ob vsakem podoju – krčenje maternice.

Ste vedeli, da se maternica po porodu le v nekaj dnevih že vrne nazaj za sramno kost? Za to pa je seveda potrebno kar nekaj dela – to, kar vi čutite kot krče – da ji to uspe. Ob dojenju se sprošča oksitocin v večjih dozah in le ta pripomore k uspešnejšemu krčenju maternice. Bolečina, ki se ob tem pojavi, je po navadi pri ženskah, ki so rodile prvič, manjša. Pri ženskah, ki pa so rodile dvakrat ali večkrat, pa lahko intenzivneje čutijo te krče. Tovrstni krči so najbolj intenzivni v prvih 24 do 48 urah po porodu, kasneje se čutijo bolj kot nežni stiski.

Kaj lahko storite, da bodo krči čim manj boleči? Redno praznite mehur in med dojenjem poskrbite, da boste v udobnem položaju. Lahko si pomagate tudi s toplimi obkladki ali pa z dihalnimi vajami.

Poporodna otožnost

Ste vedeli, da je tretji dan po porodu znan kot dan solz? Navadno je to stanje, ki mine v roku nekaj dni in je zgolj posledica hormonskega neravnovesja. Ženske se ravno v tem času velikokrat soočajo z navalom mleka ter z odhodom domov iz porodnišnice. To stanje je polno nihanj – mamice velikokrat opisujejo, da na koncu že ne vedo več, zakaj jočejo, solze kar pridejo same. Lahko se istočasno pojavijo tudi težave s spanje, apetitom, počutite se lahko tesnobno ali pa zelo razdražljivo.

Kar je pomembno, je, da to stanje v roku 14 dni mine. Če ne, je smiselno, da rešite vprašalnik za poporodno depresijo, ki ga imate v materinski knjižici ali pa da se o vašem stanju pogovorite s partnerjem, patronažno medicinsko sestro ali pa osebnim ginekologom. V tem obdobju je zares pomembna dobra podpora in pomanjkanje le te lahko vodi v zaplete, kot je poporodna depresija. Zato odprto govorite o svojih občutkih, če ste noseči, pa se že vnaprej pripravite tudi na to ranljivo obdobje, ki sledi po porodu.

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok.

Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.
Klavdija Slapar

Latest posts by Klavdija Slapar (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok. Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.

Dodaj odgovor