Kdaj se misliš poročiti?

Mislim, da je bila krizna meja, ko sem napolnila 25 let in so ljudje okoli mene začeli skrbeti, ker še nisem našla sorodne duše, ker se še nisem poročila in ker še nisem rodila vsaj dveh otrok.

Kdaj se misliš poročiti?

Kdaj se boš ustalila? Kdaj boš otroke rodila?

Bolj ko so spraševali, bolj so mi šli na živce. Če sem iskrena, pred 6- leti bi se dojenček začel neizogibno jokati, če bi ga vzela v roke. Sama sebe sem označila za nekoga, ki ni za to rojen. Vrhunec je bila mama (oprosti mama, moram), ko me je nekega dne zaskrbljena dočakala z zgodbico o enem krasnem sosedu, pohvale vreden fant, lep, iz dobre družine … Kaj ti meni iščeš ženina, madona?!

Goltala sem tisto kavo na prazen želodec, ki je v njegovi globini delala vrtince. Zdaj mi je to smešno, takrat pa je bilo kot bomba, iz katere sem odstranila prožilo in čakala, da eksplodira. Čeprav sem se zavedala svojih let, se v tej prelomnici, ko sem končala faks in čakala na delo, še nisem videla v vlogi matere in žene. To je bilo par svetlobnih let oddaljeno od mojih misli, okolici pa je izgledalo še bolj nedosegljivo.

Prijateljica, ki je takrat rodila in je za nameček prva, ki je postala mama v moji soseščini, bi me takrat, ko bi začela govoriti o svojih težavah, vedno utišala: “To ni nič, ko boš rodila, boš videla, kaj so to težave!” Jaz bi utihnila in še naprej poslušala o številu pokakanih plenic njenega dojenčka, včasih je imel mehko, včasih trdo blato, o bruhanju in nošenju dokler ne podre kupčka ter raznih drugih dogodivščinah, skozi katere je šla, omalovažujoč moje težave, ki so bili zame takrat največji na svetu. Tiho sem bila in iz spoštovanja do dolgoletnega prijateljstva nisem imela poguma povedati, kaj se dogaja meni … Ker to ni niti pol toliko pomembno kot tisto, kar se dogaja njej.

Nisem razumela. To ni bil moj svet. Ona pa je skoraj prenehala biti del mojega sveta.

Želja po družini se je rodila pozneje. Prišla je z osebo, ki sem si jo lahko predstavljala kot očeta mojih otrok. Ko gledaš na stvari tako, se izbira potencialnih kandidatov oža, čas, ki beži, pa nam tudi ne gre ravno na roko. Okolica na to ne pozablja in če slučajno zaidemo od te teme in usodi prepustimo, da nam prinese “tistega pravega”, te takoj obsodijo, da zapravljaš čas. Nisem mogla, da se ne bi vprašala, če sta zakon in otroci vrhunec obstoja človeštva?

Tudi jaz sem se poročila. Z 29-imi sem ujela zadnji vlak. Verjamem, da so ta dogodek nekateri tudi tako komentirali. Kar se mene tiče, čas ni mogel biti boljši. Sem se dovolj “nažurala”? Sem. Tega mi ne manjka. Tudi jaz sem rodila dva otroka. Tako je. Sta center mojega vesolja. Vendar tega ne mečem drugim pred nos. Spoštujem pravico do izbire, tako glede poroke kot tudi pravice biti sam. Tako glede otrok kot tudi življenja brez njih. Ni poroka vrhunec odnosa med dvema osebama, ampak zakonska obveza, ki je brez tistega, kar jo dela živo, samo dva podpisa na koščku papirja. Moji otroci so center mojega vesolja. Vendar je moje vesolje ogromno in v njem so tudi črke in note, stare in nove knjige, pomlad, jesen, sonce in dež, veselje in duša in vse tiste stvari, ki jih ne dam. Niti grama. Za vse to imam dovolj prostora.

Njegova stvar je, kdor tega ne razume. To je prav tisti, ki misli, da sem “ujela zadnji vlak” in da bi morala do zdaj vsaj petkrat roditi. Nekje sem razumela, na koncu balade … V genih nam je ostal tisti stari čas, ko ženske niso mogle biti brez moških, ko je njihova edina vloga bila biti gospodinja. Ta strah je prikrit s skrbjo, da ne bi ostale same. Včasih je tudi umirjena samskost boljša kot kaos v dvoje.

Vem, da so tudi drugim materam njihovi potomci center življenja. Vendar niso center tudi ljudem, ki so materam pomembni. Če tega ne upoštevamo, postavljamo zidove med nami in ljudmi, ki so za nas dragoceni in ki nas imajo radi.

Zato pustite v vaše vesolje tudi druge ljudi. Oni bodo ostali tukaj, tudi ko otroci odrastejo in odidejo. Nekega dne več ne bo plenic in vročine, bruhanja in neprespanih noči. Ni slabo imeti ob sebi nekoga, ko spoznamo, da čas resnično hitro teče in da je v tistem našem vesolju dovolj prostora tudi za druge.

Tatjana

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor