Otrok pri zdravniku – otrok v bolnišnici

Ah, ti zdravniki …!

Že nam staršem niso najbolj pri srcu, obisk zdravnika z otrokom pa zna biti … (kako naj se izrazim, da se bo lepo slišalo?) … neugoden. Sploh če gre za resno stvar in otroka pregleduje neznanec (oziroma celo več njih) v ne najbolj domači sterilni sobi sredi dooolgega bolnišničnega hodnika. Naša Mici že svoje pediatrinje ne obožuje, čeprav le-ta svoj poklic odlično opravlja in se mali upornici vsakokrat skuša prikupiti z mehkim bonbonom. Mici jo še najbolj tolerira, ko “teta zdravnica” sedi na svoji strani mize in ne kaže namere po približevanju s stetoskopom ali katerim drugim sumljivim predmetom.

Otrok pri zdravniku - otrok v bolnišnici

S hčerko v bolnico …

Potem pa sva nekega dne zaradi preiskav s punco morali ostali v bolnišnici. Jaz sem se navzven kar dobro držala, dete pa je bilo na otroškem oddelku vidno prestrašeno. Železno posteljo bi še nekako odmislili, vsega medicinskega osebja, ki je od Mici ves čas nekaj želelo, pa nisva mogli. Sestre so strašile z injekcijami, zdravniki pa že samo s svojo vzvišeno pojavo. Niti mamin objem niti knjižica, polna nalepk (ki so pri nas velik hit), nista mogla popraviti vzdušja v sobici z oknom na težkih vratih.

Dobri dve leti stara je bila Mici še premajhna, da bi ji lahko dopovedala, kako so vse te ceremonije za njeno dobro, a tudi že dovolj “velika”, da so njeni radarji zlahka zaznali “nevarnost” v belih uniformah. Edina svetla točka bolnišnice je bila igralnica na drugem koncu hodnika, kjer je bilo ves čas živahno in kjer se je dalo za hip pozabiti na neugodnega metuljčka, zapičenega v drobno ročico.

Knjiga je bila rešitev

Marija se nama je končno prikazala, ko je skozi vrata stopil ati z darilom za malo bolnico. Mici je navdušeno začela listati veliko knjigo z naslovom Pri zdravniku, očke pa so ji zažarele, ko je ugotovila, da je polna zavihkov in skritih sličic, ki jih je potrebno odkriti. Kar naenkrat so ure minevale hitreje, zanimanje za vse narisano in opisano v slikanici je bilo veliko. Poimenovali sva vse pripomočke, ki jih je Mici imela priložnost in “čast” spoznati od blizu, besedilo pa sem za lažje sprejemanje zavila v zgodbo. Nič hudega, če na platnicah piše 4 do 7 let. Za raziskovanje pride zelo prav tudi prej. Bolnišnica je zaradi tega knjižnega odkritja, vsaj za nas, postala veliko bolj znosna, medicinsko osebje pa bolj sprejemljivo.

Plusi knjig na temo zdravnika
(npr. Pri zdravniku, Matevž pri zdravniku, Mišek Tip pri zdravniku):

+ otrok spozna zdravnikove pripomočke in izve, kako se uporabljajo
+ otroku dajejo občutek varnosti, ko spozna potek pregleda (npr. ultrazvok trebuha)
+ v bolnišnici opazno krajšajo čas

Ob prihodu domov sem enostavno morala zaviti v našo “darilno” omaro. V njej shranjujem igrače, ki sem jih kupila za hčerko, a jih iz različnih razlogov še nisem uspela podariti (ker še ni bilo prave priložnosti ali ker čakajo, da še malo odraste). Vedela sem, da je pravi čas – čas za zdravniški kovček, s katerim se bo Mici lotila nove igre vlog.

Zdaj smo vsi člani Pri Sofiji (z igračami vred) pogosto bolni. Takrat moramo ubogati zdravnico, ležati, se pokriti in dovoliti izvedbo pregledov ter potrebnih posegov. Tudi če nam gospa doktor ni simpatična. Ampak s svojim “strogim” pogledom nam vedno je. 😉

Kaj se splača vzeti na otroški oddelek?

– knjige o zdravniku, bolnišnici (npr. Matevž pri zdravniku in druge)
– knjižice z nalepkami (npr. Fantje – 2000 nalepk, Obleci punčke …)
– otroški kovček z zdravniškimi pripomočki

Vojka Havlas

Vojka Havlas

Sem profesorica slovenščine, mama dvoletne navihanke Mici in gonilna sila Pri Sofiji.

Verjamem v nenadomestljivost literarne izkušnje že od najzgodnejšega otroštva naprej, zato v praksi na nevsiljiv način in z občutkom za zvedave malčke udejanjam ideje, ki sem jih odkrivala v pedagoškem poklicu.

Lastno navdušenje z veseljem prenašam na nove generacije, na blogu pa opisujem izkušnje, kako najmlajšim skozi igro približati svet knjige (in oblikovati temelje za polnejše življenje).
Vojka Havlas
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Vojka Havlas

Vojka Havlas

Sem profesorica slovenščine, mama dvoletne navihanke Mici in gonilna sila Pri Sofiji. Verjamem v nenadomestljivost literarne izkušnje že od najzgodnejšega otroštva naprej, zato v praksi na nevsiljiv način in z občutkom za zvedave malčke udejanjam ideje, ki sem jih odkrivala v pedagoškem poklicu. Lastno navdušenje z veseljem prenašam na nove generacije, na blogu pa opisujem izkušnje, kako najmlajšim skozi igro približati svet knjige (in oblikovati temelje za polnejše življenje).

Dodaj odgovor