Pismo prvorojencu – vedno boš moj otrok

Veš, bila sem prva, ki je vedela, da obstajaš. Bila sem prva, ki je občutila tiste čisto drobcene občutke, da si, da obstajaš. Bilo je nekega junijskega jutra, ko sem se zbudila preobremenjena in izmučena. Tekom dneva se je v mojih ustih pojavil še nepoznan okus po kovini in v trebuhu sem začutila občutek zategovanja … takrat so se sprožili signali v moji glavi … To so bili prvi znaki, da obstajaš.

Pismo prvorojencu - vedno boš moj otrok

Kasneje tega dne je domač test nosečnosti potrdil tisto, kar sem že vedela. Bila sem prva, ki je občutila navdušenje nad tem, ker obstajaš. Bila sem prva, ki se je počutila zaščitniško do tebe, ki jo je skrbelo zate. Medtem ko si rasel in se spreminjal v mojem telesu, sem bila zopet jaz tista, ki je znova občutila cel seznam ”prvih doživetij”. Prvič sem slišala bitje tvojega srca. Prvo kolcanje. Prvič začutila tvoje premikanje in brcanje. Bila sem prva, ki je doživela, da so se te brce videle tudi na zunaj.

Potem so bili tam še drugi ”prvi občutki”. Prve porodne bolečine. Prvi potisk. Tvoji prvi vdihi zraka; bila sem tam. Tvoj prvi jok; tudi tam sem bila. Bil si moj, samoumevno. In vsi tvoji ”prvič” so bili tudi moji.

Nedolgo nazaj si imel prvi rojstni dan in medtem ko sem si v glavi vrtela film tvojega prvega leta in vseh najinih prvih skupnih izkušenj, sem začela razumeti, da čeprav bom vedno imela te prve trenutke, ti prvi trenutki pravzaprav niso samo moji. In tako kot vsi ti trenutki niso le moji, tudi ti nisi le moj.

Zgodaj, kmalu po tvojem rojstvu, komaj na začetku tvojega mladega življenja, mi je bilo zelo težko deliti te še s kom drugim, razen s tvojim očkom. Ko so te drugi pestovali ali te držali v naročju, sem v prsih čutila tesnobo in nervozno poplesavanje metuljev v trebuhu. Ali se igrajo dovolj nežno s teboj? Ali to delajo ”pravilno”?

Ko sem se vrnila nazaj v službo in si začel preživljati dneve z babico, me je skrbelo, da me bo nadomestila. In medtem ko je bilo pred menoj še veliko tvojih prvih trenutkov, ki sem jih lahko videla, so bili tam tudi prvi trenutki, ki sem jih najbrž zamudila. In tako kar naenkrat vsi tvoji prvi trenutki niso bili le več moji in tam so bili tudi drugi, s katerimi smo si delili te dragocene trenutke tvojega mladega življenja.

Naučiti se deliti te z drugimi je bilo eno izmed mojih najbolj nesebičnih dejanj kot mame. Ločiti instinkt ljubiti in ščititi od instinkta zapreti in nadzirati ni bilo enostavno, a se je zelo splačalo. In ko te gledam sedaj, kako že sam delaš svoje prve odločitve in kako uživaš v družbi ljudi, ki te imajo radi in jih skrbi zate, spoznam, da je s tem, ko je moje srce odprto, tudi tvoje življenje odprto za veliko več sreče.

Vedno se bom spominjala najinih prvih trenutkov, doživetij. Nihče mi jih ne more odvzeti, niti nočem, da mi jih. Najbrž mi bo vedno težko deliti te z drugimi in pustiti drugim, da s teboj delijo tvoje življenje. Vem, ti zgodnji izzivi so dobra vaja za vse druge prve trenutke – tvoj prvi dan šole in dan, ko boš prvič zašel v težave, pa tvoj prvi prijatelj, prva vožnja z avtomobilom.

Vsak dan, ko si tukaj, je dan dlje od časov, ko so se zgodili tvoji prvi trenutki in se zakoreninili vame. Dvomim, da mi bo kdaj lahko popolnoma sprejeti, da nisi samo moj in medtem ko boš postajal vse bolj samostojen, bo v meni še naprej bilo srce mame.

Držala te bom blizu sebe, dokler bo to mogoče, in bom s teboj delila ljubezen in življenje v tolikšni meri, kot mi boš ti  dovolil. Ampak danes si še vedno moj otrok; tako dobesedno, kot v prenesenem pomenu. In vedno boš moj otrok. In tvoji prvi trenutki, tvoji prvi doživljaji, bodo za vedno varno spravljeni v mojem srcu.

Mom at law

Ocena:
[Skupaj: 6 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor