Šport za otroke ni samo rekreacija
Običajno otroka vpišemo na športno dejavnost, da porabi višek energije, da izboljša motorične sposobnosti, da mu ni dolgčas, da skozi fizično aktivnost in bivanje na zraku izboljša svoj imunski sistem … Vse to so dobri razlogi, jih je pa še več. 🙂
Šport je veliko več od same rekreacije. Šport je šola, v kateri se otroci učijo življenjskih lekcij, ki se jih lahko težko naučijo kje drugje.
Če vam spomini na vaše dneve v športu izvabijo ponos in nasmeh na obraz, že vese, o čem pišem. Naštejmo vse te dobre stvari športa na enem mestu …
Šest življenjskih lekcij, ki se jih otroci naučijo pri ukvarjanju s športom
Vodenje
Ne glede na to, ali je otrok vodja ekipe ali greje klop kot rezerva, se bo veliko naučil o vodenju. Otroci bodo sami prepoznali in posnemali igralce in trenerje, ko vodijo in navdihujejo druge. Dojeli bodo moč pozitivnega odnosa in bodo tudi sami težili k oddajanju take energije.
Samozavest in pozitivna samopodoba
Če vsak dan ponavljate isto vajo in potem pridobljeno veščino predstavite gledalcem, bo nujno zrasla tudi vaša samozavest. Poleg tega bodo otroci pričeli sami sebe imeti za osebe, ki ogromno delajo in se veliko trudijo, da bi obvladali določeno veščino in se potem ne bodo bali uspeti in zmagati. Včasih bodo otroci presenetili same sebe, saj tudi sami ne vedo, kako dobri so v čem, dokler se ne potrudijo, kolikor zmorejo in dokler ne pokažejo vse svoje moči. Ni boljšega občutka kot takrat, ko gledate otroka, ki dosega uspeh, za katerega je resnično naporno delal.
Nadziranje čustev
Ko se otroci ukvarjajo s športom, se neprestano borijo z navalom čustev. Soočajo se z uspehom in tudi neuspehom, izgubljajo tekme, razočarajo jih soigralci in včasih razočarajo tudi sami sebe. Vsi delamo napake, a namesto da bi nas napake dobesedno vrgle na kolena in bi tako prepustili nove priložnosti, se naučimo, da ni predaje vse do konca tekme. Vendar pa se ni lahko dvigniti po napaki, iz nje potegniti lekcijo in se boriti dalje. To je veščina, ki bi jo morali vaditi od malih nog.
Ekipno delo
V športu gre ekipno delo dlje od enostavnega sodelovanja za skupne cilje. Biti del športne ekipe pomeni naučiti se ne samo kako spoštovati ljudi, s katerimi se morda celo ne strinjaš, ampak tudi kako uspeti skupaj z njimi. Lekcija, ki bi nam vsem prav prišla, mar ne?
Treniranje
Imeti trenerja pomeni naučiti se slediti navodilom in naučiti se poslušati osebo, ki ve več od nas. Ne zadovoljite se s slabim trenerjem za vašega otroka, ker je prvi trener lahko zelo pomembna oseba pri vzgoji vašega otroka. To ni in ne sme biti oseba, ki bo vašega otroka naučila samo tehnike določenega udarca ali giba. Pomembno je, da poleg strokovne najdete tudi odgovorno in pozitivno osebo, ki ji je resnično do otrok, ki jih trenira. Pravi trener je objektiven in pravičen in bo otroku veliko dajal ter tudi veliko zahteval od njega. Trener mora videti širšo sliko, sproti spremljati napredovanje otroka in od njega vedno zahtevati malce več, kot trenutno zmore. Otrok in trener morata biti zaveznika in prijatelja, da bi lahko skupaj nizala uspehe.
Pravi prijatelji
Športne ekipe so neverjeten družbeni krog. Otroci postanejo del kroga, v katerem najdejo druge otroke podobnih interesov in odnosa do športa in tudi do življenja. Enostavno se naučijo dihati z ekipo, taka prijateljstva pa pogosto trajajo celo življenje.
Srečna sem, da moj otrok trenira športno aktivnost. So dnevi, ko se mu ne da na trening, so pa tudi dnevi, ko ga ne more dočakati. Dokler gre z veseljem, vem, da je to to. Sploh se nisem zavedala, koliko stvari se je tukaj naučil, vse dokler nisem razumela ene na pogled banalne stvari: moj otrok ne joče, ko ga premagam v igri Človek ne jezi se. 🙂