Čustveni izzivi in strahovi mamic
Biti mamica je čudovito. Če imate otroka, ste gotovo že kdaj samo sebe zalotili, kako ga opazujete med igro ali medtem ko spi in ob tem čutili čisto in neizmerno ljubezen. Življenje matere je izpolnjeno z ljubeznijo in radostmi, zaradi katerih je vse skupaj veliko lažje.
Izpolnjenost v lepih trenutkih ne pomeni, da ni tudi tistih, manj lepih, pravzaprav težkih trenutkov. Vsem bodo najverjetneje najprej v mislih neprespane noči in ogromno obveznosti ali pa čustveni izzivi in strahovi, ki so pravzaprav tisto najtežje, s čimer se sreča vsaka mamica, saj ko ljubiš nekoga tako, kot ljubiš svojega otroka – takrat si najbolj ranljiv. In čeprav mamice o tem v glavnem ne govorijo, se s tem srečujejo in podoživljajo.
Občutek nemoči, ko otroka nekaj boli
Ko otrok prvič prebledi ali ko dobi prvo vročino, ko pade in se udari ali si s predalom priščipne prst, ali kakršna koli druga situacija, ko otrok joka zaradi bolečine, takrat bi mamica dala vse na svetu, da bi lahko prevzela otrokovo bolečino, a ve, da to ni mogoče, zato se takrat njeno srce raztrešči na tisočero delcev.
Neprestana skrb
Od trenutka, ko ženska spozna, da je noseča, se trudi in skrbi, da bi zaščitila svojega otroka. Skrbi za vse; od svoje prehrane, do otrokovega gibanja in brc. Ko se otrok rodi, skrbi ne pojenjajo, temveč postanejo še večje. Ali otrok dovolj je? Je dovolj toplo oblečen? Dovolj spi? Medtem ko otrok raste, mamine skrbi ostajajo, a se spreminjajo. Od trenutka, ko ženska postane mati, ji je usojeno, da jo bo skrbelo do konca njenih dni in zaveda se, da to ne bo lahko. Hkrati pa ve, da nikoli več ne bo sama. Njen otrok bo vedno z njo – tako v mislih kot v srcu.
Spoznanje, da ni popolna
Vsaka mamica si želi biti popolna in se nikoli zmotiti. A tudi ona je le človek in ljudje se motimo. Ne glede na to, kako zelo se trudi, da naredi prave stvari, se zgodijo tudi trenutki, ko si vsaka mamica zaželi, da bi lahko čas zavrtela nazaj in določene stvari storila drugače. In ob koncu dneva, čeprav ve, da je dala vse od sebe, se vsaka mamica potihem sprašuje in upa, da je tisto najboljše, kar lahko da od sebe, tudi dovolj dobro.
Živeti v negotovosti
Vsaka mamica bi si želela vedeti, zakaj njen otrok joka ali zavrača hrano. Ga boli trebušček ali je za to kriv kakšen zobek? Želela bi vedeti, katero pravljico ali pesmico si želi njen otrok slišati. Vse to bi si želela vedeti, da bi bila gotova, da počne prave stvari. Želi si vedeti, da je dobra mamica. Naporno je, ko se stalno sprašuje, ali dela prav; a pravijo, da je intuicija matere močnejša od katerekoli druge intuicije in vse mamice upajo, da je njihova intuicija večkrat pravilna kot pa nepravilna.
Občutek, da izgublja nadzor
Na neki točki se vsak mamica spomni dni, ko je lahko spala, dokler se ni naspala, se spočila, če je bila utrujena, si dovolila nenačrtovan izhod in se cel dan posvetila svojim aktivnostim ali pa le enostavno popila kavico s svojimi prijateljicami, brez pogledovanja na uro. In tedaj se zave, kako zelo težko je postalo nadziranje življenja. Ne more vplivati na to, kaj si otrok želi jesti, niti na to, kako dolgo bo spal ali na to, kako se počuti, še manj pa na to, kako se bodo stvari in dogodki v življenju odvijali. So dnevi, ko je vse to lahko simpatično, a včasih to za mamico pomeni izziv in celo stres.
Spoznanje, da ne bo za vedno poleg svojega otroka
Mamicam je v veliko zadovoljstvo to, da lahko stori vse, kar je v njeni moči, da se njen otrok počuti dobro – ga tolaži, ko joka, mu pripravi najljubšo jed, ko je lačen, ga ščiti pred nevarnostmi. A kljub temu, da bo vedno naredila vse, da bo tu za svojega otroka, se vsaka mamica zaveda, da nekega dne to ne bo več mogoče. In tedaj lahko le upa, da se bo njen otrok, zahvaljujoč dobri vzgoji, v svetu dobro znašel tudi sam.
Spoznanje, da so mnogi lepi trenutki zadnji
Zadnje dojenje, preden preneha dojiti, zadnje plazenje po hodniku, zadnje otroško brbljanje, preden bo otrok spregovoril, zadnja kašica, preden otrok povsem preide na trdo hrano, pa zadnje brisanje nosu, preden se otrok nauči in to zmore storiti sam; to je le nekaj trenutkov, ki opomnijo, kako čas hitro beži in v ustih puščajo grenak priokus.
Vedno živeti s srcem izven svojega telesa
To je nekaj najtežjega, a vseeno nekaj, zaradi česar je mamica vesela, radostna in globoko povezana s svojim otrokom. In tega se ne da primerjati z ničemer na tem svetu.