Pravica do brezplačnega prevoza učencev
… starejših od 18 let, usmerjenih v posebni program vzgoje in izobraževanje
V zadnjem času se na nas obračajo številni starši učencev s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so starejši od 18 let, saj imajo nekateri v posameznih slovenskih občinah težave z uveljavljanjem pravice do brezplačnega prevoza za svoje otroke, zato želimo v tem prispevku osvetliti njihovo pravico in jim pomagati pri uveljavitvi njihovih zahtevkov do občin.
Splošno in temeljno pravilo pri pravici do brezplačnega prevoza učencev osnovnih šol je, da ima vsak učenec (tudi učenec s posebnimi potrebami) pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole, kar je določeno s prvim odstavkom 56. člena Zakona o osnovni šoli.
V drugem odstavku 75. člena Zakona o osnovni šoli je določeno, da učenci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko nadaljujejo izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja še največ 11 let, vendar največ do 26. leta starosti. Tudi iz samega posebnega programa vzgoje in izobraževanja izhaja, da gre za osnovnošolski program, ki lahko traja do 26. leta starosti učenca s posebnimi potrebami. nekatere občine si to razlagajo po svoje.
Nekatere občine se pri zavrnitvah vlog staršev po uveljavitvi pravice do brezplačnega prevoza sklicujejo na deseti odstavek 56. člena Zakona o osnovni šoli z razlago, da ker starši za svoje otroke, vključene v posebni program vzgoje in izobraževanja že uveljavljajo pravice, določene v Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (zlasti nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč), niso upravičeni do brezplačnega prevoza, kar pa ne drži, saj ta deseti odstavek omejuje pravico do brezplačnega prevoza le za tiste učence, ki imajo pravico do brezplačnega prevoza določeno v odločbi o usmeritvi (praviloma za tiste učence, katerih oddaljenost do kraja šolanja je manj kot 4 kilometre) in za tiste učence, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih.
Zanimivo je, da je Upravno sodišče RS, v svoji sodbi, št. I U 1572/2015, z dne 18. 11. 2015, deseti odstavek 56. člena Zakona o osnovni šoli popolnoma negiralo, ker da ni skladen z 52. in 57. členom Ustave RS ter s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo in po katerem se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno.
Pri uveljavljanju pravice do brezplačnega prevoza učencev, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so starejši od 18 let, je dobro vedeti še to, da če so vključeni v socialno varstvene zavode (CUDV Dornava, CUDV Dobrna, CUDV Draga, itd), krije stroške za dnevne prihode in odhode do zavoda do 21. leta starosti učenca občina, po 21. letu starosti pa te stroške krije država, medtem ko za učence, ki so vključeni bodisi v osnovne šole bodisi v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, krije te stroške občina.
- Predlog finančne nadgradnje šolskih in vrtčevskih skladov - 28. 2. 2020
- Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka - 24. 1. 2020
- O šolskem skladu – da bi bilo stisk otrok čim manj - 23. 12. 2017
