Obporodne stiske – niste same, mamice

Mag. Radmila Pavlovič Blatnik, univ. dipl. psihologinja, je dolgoletna svetovalka pri obporodnih stiskah in strokovnjakinja na področju duševnega zdravja. Diplomirala je iz psihologije in magistrirala iz sociologije kulture, opravila pa je tudi strokovni izpit na področju socialnega varstva pri ministrstvu za družino in socialne zadeve, uspešno zaključila izobraževanje za imago-terapevta ter pridobila naziva FamilyLab-edukator in koordinator obravnave v skupnosti.

Pretekli teden je v fb skupini Odgovorno starševstvo delila z nami svoje izkušnje s podporo mamicam v poporodnem obdobju pri različnih osebnih stiskah in izzivih.

Obporodne stiske - niste same, mamice

Piše mag. Radmila Pavlovič Blatnik

Veliko je bilo tega v 14 letih. Mnogo mamic se spomni, da so klicale na telefon v stiski – 051 245 013, ko se niso imele več kam obrniti po podporo. V sebi so nosile premnoga vprašanja tako kakor mnoge tudi sedaj. Pogosto se nam prikrade občutek krivde, da nismo srečne, da včasih želimo pobegniti in enostavno ne zmoremo več. To so trenutki, ure ali jutra ali večeri in včasih kar trajajo. In to kljub temu, da je sicer vse v redu, dojenček je zdrav in družina podporna, kar je včasih še bolj moteče. Mamica namreč pričakuje: zakaj zdaj ne uživam, ko bi lahko, občutka olajšanja pa kar ni in ni.

Kadar pa gre tudi za težave v odnosih s partnerjem in širšo družino, ko gre za finančno stisko, bolezen otroka, je stiska še globlja. Mamica se počuti v pat poziciji, nima podpore in ne more naprej, agonija in nemoč se stopnjujeta.

Vse to ni nič neobičajnega in včasih tem občutkom niso rekli stiska, ampak morda biti mama ni lahko. V modernih časih pa so naša pričakovanja usmerjena bolj v lahkotnost življenja, materialno udobje in veliko uživanja v sebi, raziskovanje življenja, dobri hrani in v potovanjih. Ponavadi je romantično odbobje mladega para ravno to, neskončno uživanje drug ob drugem, urejanje prijetnega doma in veselo pričakovanje.

Seveda se kaj nepredvidenega zgodi že kdaj prej, večinoma pa je do poroda življenje pravljica.

Realnost po porodu

Potem pa pride realnost, ki je lepa, topla, srečna, nora, težka, močna, pogumna, nemočna, obupna, nevedna, presenečena, polna pričakovanj in bedna, tečna, mlečna, pokakana itd.

In na to nas nihče ne pripravi, gledamo lepe reklame z dojenčki, revije ne pišejo o obporodnih stiskah ali stiskah v nosečnosti. Tudi o boleznih se malo piše, enako je o možnih podporah, delavnicah. Hvala bogu za FB! Patronažna služba po porodu lahko res pomaga in nas podpre, lahko pa ne vidi kje smo in kaj se nam dogaja.

“Domači so podporni, pogosto pa ne vidijo, kako se izčrpavam, obupujem in se več ne negujem. Pogosto največ izvem od drugih mamic, vsak dan se sproti učim in eksperimentiram, kaj deluje danes in kdaj se bom lahko za pol minute usedla!? In včasih res ne vem kako naprej. »
Vsaka mama se je kak dan tako počutila, garantiram!

Podpora v Sloveniji

V Sloveniji nimamo sistemske in specifične podpore za mamice v obporodnih stiskah, podpora je na voljo pri redkih specializiranih strokovnjakih – trenutno ni specializirane psihiatrinje za to področje, razen v Porodnišnici Ljubljana. Psihologi oz. terapevti se redko specializirajo za to področje. Lahko pa vsak ginekolog oz. splošni zdravnik mamici predpiše psihofarmake, glede na izpovedane simptome. Veliko podpore mamice lahko dobijo pri različnih terapevtih, svetovalkah za poporodno obdobje, morda doulah ipd. Seveda je to večinoma vse samoplačniško. Državne podpore za podporo starševstvu je premalo, tudi kadar gre za posebno deprilviligiranost, socialno ali zdravstveno stisko oz. bolezen. Žal. In vendarle bi bila podpora zelo potrebna sistemsko v različnih oblikah vsepovsod v Sloveniji.

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zbirati podatke in dajejo osnovna navodila, kako v stiskah. Odprite stran. Pohvalno, pripravili so letake, ankete in precej gradiv, sezname izvajalcev pomoči, kjer so omenili tudi Zavod Objem, ki ga vodim. (Že od 2003 nudim psihološko podporo pri obporodnih stiskah na telefonu 051 245 013). Obporodne stiske – oni jim rečejo depresija, so torej zaznane, opazila sem tudi nekaj raziskav na to temo. Ne tavamo več v temi, stiske niso več tabu. Spregovorimo in poiščimo vir moči v nemoči.

Kako bi mamici pojasnili, naj ob svojem dojenčku ne pričakuje le sreče?

Težko. Pogosto so prav pričakovanja tista, ki zgradijo oblake, s katerih pademo na realna tla; ko otrok joče, ko ne spi in ko zato tudi mamica ne spi. Mamice smo še posebej občutljive na porodno izkušnjo, ki nas lahko opolnomoči ali razčloveči, na morebitne stiske in težave otroka pred porodom ali takoj po porodu. Kako lahko to preprečimo?

Priprave na porod, ki niso samo fiziološka priprava ampak tudi duhovna, načrtovanje poroda, morda dogovor z dulo in seveda podpora doma.

Najpomembnejša priprava na poporodno obdobje in življenje sploh pa je sprejemanje sebe v dobrem in slabem telesnem, čustvenem in duhovnem nivoju.

Po porodu je čas za okrevanje

Pravzaprav je porod sam telesen in čustven pretres ženskega telesa. Na telesnem nivoju nam je dokaj jasno, da se mora telo po porodu vrniti v svojo formo, da potrebuje precej časa in da so dobrodošle posebne vaje in morda tudi rituali za celjenje ženskega telesa. Podobno je na čustvenem in duhovnem nivoju.

Vse, kar smo pred leti pospravljali pod preprogo, nismo obdelali, predelali ali sprejeli predvsem pri sebi, vključno z ranami, ki so nam jih zadali drugi in našimi odzivi nanje, pride zdaj na dan. Po porodu postopoma prihajajo na površje stvari, bi včasih rekla, ki morajo biti nujno prve predelane, prihajajo počasi, da jih zmoremo vse po vrsti uvideti in sprejeti.

In kaj naredimo, ko smo mlade mamice, nič nočemo slišati o problemih, o svojih težavah. Čudimo se od kod tesnoba, nespečnost, čeprav slišimo opozorilne znake, da je dovolj, da ne zmoremo več, vendarle hočemo biti najboljše mame in se še malo potrudimo, gremo še malo čez sebe, za dobro otroka, družine itd. Enostavno hočemo biti za vsako ceno ravno zdaj samo srečne, zdaj ko imamo dojenčka. Zdaj! Izogibamo se sprejetju sebe v dobrem in slabem in hočemo zaigrati predstavo materinstva, predstavo, kako bi moralo biti, kakor smo si pač predstavljale, da materinstvo teče.

Napaka, kajne, vidite?

Osebnostni razvoj za mamico in očeta

Obporodno obdobje je namreč čudovita izkušnja “prisilnega” osebnostnega razvoja za vsako mamico in tudi očeta. Temu se res ne moremo izogniti in hvaležni smo lahko, da brezplačno dobimo v dar 24/7/12 – oz. za celo življenje priložnost nenehne lekcije oz. izzive za vse svoje čutne zaznave in mentalne konstrukcije. Dobimo ogledalo, četudi se ne želimo videti.

Otrok nam daje torej priložnost osebnostnega napredka in vse stiske, ki jih doživljamo, so v bistvu priložnosti, da naredimo korak bližje k pristnemu doživljanju samega sebe, obenem pa zavestnemu delovanju, ki je morda boljše kot smo ga doživljali kot otroci sami. Ni enostavno, to je gotovo, je pa koristno, močno iskustvo živosti, za razliko od igre vloge, kot smo si jo narisale. Sprejmite izziv in stisko toplo pozdravite, ker v njej se skriva priložnost, da postanete boljša vezija sebe, bolj iskrena, živa in odprta oseba.

Planirajte življenjske dogodke

Ja, če pa bi se vseeno rade zaščitile, pred prehitrim osebnostnim razvojem, ki ga prinesejo različne stiske, lahko preventivno ravnate tudi tako, da bi morda vsaj delno planirale velike in pomembne življenjske dogodke ter jih ne bi vseh nanizale v eno leto – npr. diploma, služba, poroka, selitev, porod.

Čustveni dogodki potrebujejo čas, da jih podoživimo, če pa kar prehajajo iz enega v drugega, pa pogosto ne zmoremo vsega predihati. Včasih doživimo tudi izgubo bližnjih v obporodnem obdobju in vredno se je posvetiti žalovanju, da ne bo zakrito povzročalo večjih težav v družini. Poskrbite za uravnovešeno življenje, odgovorno se lotite svojega zdravja, odnosov, učite se od drugih staršev in starejših o starševstvu in se povezujte lokalno ter medgeneracijsko.

OBPORODNE STISKE pa so še vedno tabu tema, zato se vsaka mama sprašuje če je edina in o težavah mamic še nikoli ni nič slišala. OBPORODNE STISKE niso nalezljive, niti dedno pogojene, zato govorimo o njih in se jih ne sramujmo, saj so navsezadnje izziv za osebnostni razvoj, torej dobra priložnost.

Seveda pa vse osebne stiske ne moremo odpraviti s sprehodi, druženjem, s prijateljicami in ob podporo staršev. V svoji praksi sem že imela takšne mamice, ki so vse to imele in si niso mogle pomagati, morda so prepozno odreagirale, prepozno poiskale strokovno pomoč – psihologa ali psihiatra.

Zatorej takoj, ko čutite, da z vami nekaj ni ok, poiščite in sprejmite pomoč, ki smo jo omenjale. Včasih s podporo stiska mine, včasih je potrebna pomoč strokovnjaka, torej pomoč od zunaj. Mamice se poslužujejo različnih zadev iščejo, kaj jim paše, pogosto pa na pomoč pokličejo svojci, najbolje, da pokliče kar partner oz. mož.

Še enkrat ponovim vsaka obporodna in tudi druga stiska je priložnost za osebnostni razvoj, zato jo uporabite, izogniti se je itak ne morete. Ker do sedaj niste nekaj razčistile pri sebi, je prišla stiska močno, takoj in telesno in čustveno direktno v vas. Mentalno stvari ne moremo razumeti, urejati ali ustaviti, prezreti oz. obiti. Tukaj je tik pred nami in moramo se je lotiti. Najprej sprejeti svojo nemoč in pogledati, kaj zdaj potrebujem, čemu moram reči stop in kaj lahko sprejmem. Odpadla bo igra, neiskrenost, pričakovano, perfektno in načrtovano. BUM, razbile se bodo iluzije in začutile boste živo, toplo, ranljivo in močno sebe.
Ja, skoraj tako preprosto je, vendar je najtežje sprejeti in razumeti najpreprostejše stvari. Ni takoj, lahko pa do uvida pridete res hitro.

Ta teden sem spremljala mamico, ki je v nedeljo hotela iti v psihiatrično bolnico, ker enostavno ni zmogla več. Potem sva ta teden bile trikrat na daljšem telefonskem razgovoru in svoja dva otroka je dala v varstvo svojim, sama pa poskrbela zase in uvidela, da jo omejuje lastna vsemogočenost in želja po perfekcionizmu. Želela je vse in to takoj, zaščitila je vse, samo sebe ne in skoraj pregorela in se skoraj predala psihiatrični obravnavi. Torej z dobrimi nameni, si je naredila gorje, že je videla pot v pekel. Danes sva se smejali, zamahnila je z roko in rekla, ne zdaj je pa dovolj, ne potrebujem biti perfektna, hočem se smejati in biti topla mama, pa četudi v umazanem stanovnaju, raje bom živela, kot urejala življenje. Evo, v enem tednu iz joka v smeh, vendar ni vedno tako enostavno.

Če mamica dolgo časa ne sliši svojih sporočil sebi, se ne posluša in poskrbi zase, dobi močnejše sporočilo in včasih je rana tako huda, da je prehuda, je ni moč več popolnoma zaceliti. Potrebno je krajše ali daljše psihiatrično zdravljenje (ambulantno in/ali hospitalno) in okrevanje traja lahko več mesecev. Žal težje čutijo sebe ženske, ki so bile že pred tem ranjene ali podhranjene ljubezni in pozornosti in se niso naučile slišati samo sebe, saj jih nihče niti prej ni slišal.

Zato so takšne stiske samo posledica oz. nadgradnja prejšnjih težav, ki so jih doživljale. Vredne so vse pozornosti in tudi pomoči in vidim, kako bi lahko tem mamicam pomagali. Potrebovali bi hišo v vsakem koncu Slovejije, kamor bi se mamice lahko zatekle v težjih stiskah. Morale bi biti deležne podpore pri skrbi za otroka in prejeti psihološko oz. terapevstko pomoč, imeti možnost stikov s svojci ali prihajati samo na dnevno podporo, skupine mamic za podporo itd.
O tem smo sanjale že pred 15 leti in morda bo kdaj zrel čas za realizacijo. Kaj menite, bi bila do dobra šešitev?

Pripenjam še nekaj informacij, ki sem jih zabeležila na spletni strani Zavoda Objem. Pokličete me lahko na 051 245 013.

Odprimo se čimprej, ko začutimo nemoč poiščimo pomoč – to je odgovorno ravnanje zrele osebe. Poznati moramo svoje potrebe in jih znati zadovoljevati – to je zares odraščanje. Naši dojenčki in otroci, pa tudi partner bo lažje vzpostavljal stik z nami, mi jih bomo lažje začutile in se z njimi povezovali v odnosih. Če se spoznaš in sprejemaš, tudi lažje živiš sam s seboj. Sprejmite obporodne stiske – poporodna depresivna stanja ipd, kot izziv za preboj, prehod v močnejšo in obenem toplejšo osebe zase in za svoje bližnje. Kot starši postanemo potem tudi bolj odločni in zreli v odnosih v službi, s svojimi starši in sicer v drugih odnosih v soseski in družbi. Nikar zablokirat in se izolirat v svoji bolečini, tam ni zdravljenja, v samoti ni izziva, nastane samo še praznina in otopelost.

Radmila Pavlovič Blatnik

Radmila Pavlovič Blatnik

Mag. Radmila Pavlovič Blatnik, univ. dipl. psihologinja, je dolgoletna svetovalka pri obporodnih stiskah in strokovnjakinja na področju duševnega zdravja. Diplomirala je iz psihologije in magistrirala iz sociologije kulture, opravila pa je tudi strokovni izpit na področju socialnega varstva pri ministrstvu za družino in socialne zadeve, uspešno zaključila izobraževanje za imago-terapevta ter pridobila naziva FamilyLab-edukator in koordinator obravnave v skupnosti.
Radmila Pavlovič Blatnik

Latest posts by Radmila Pavlovič Blatnik (see all)

Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 4.5]

Morda vas zanima tudi ...

Radmila Pavlovič Blatnik

Radmila Pavlovič Blatnik

Mag. Radmila Pavlovič Blatnik, univ. dipl. psihologinja, je dolgoletna svetovalka pri obporodnih stiskah in strokovnjakinja na področju duševnega zdravja. Diplomirala je iz psihologije in magistrirala iz sociologije kulture, opravila pa je tudi strokovni izpit na področju socialnega varstva pri ministrstvu za družino in socialne zadeve, uspešno zaključila izobraževanje za imago-terapevta ter pridobila naziva FamilyLab-edukator in koordinator obravnave v skupnosti.

Dodaj odgovor