Ima vaš otrok težave z vrstniki?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Ima vaš otrok težave z vrstniki?

Uvod: Težave, s katerimi se otroci pogosto soočajo v šolskem okolju

Težava

Ko pomislimo na čas, ko smo starši še sami gulili šolske klopi, se prepletajo tako lepi, kot manj lepi spomini. V ospredje najprej stopijo tisti prijetni ljudje, najboljši prijatelji, s katerimi smo preživljali najboljše čase. Nekje iz ozadja pa se prikrade tudi bes, jeza, nelagodje, ki pa smo jih občutili ob tistih nam manj sorodnih dušah. S podobnimi dilemami in izzivi se srečujejo otroci tudi danes. Enkrat gredo radi v šolo, ker so s prijatelji ustvarili najboljši team, spet se jim podira svet, ko pride do prijateljskega nesoglasja, spora, razpada prve ljubezenske »zveze«, včasih pa se iz takšnih in drugačnih nesoglasij izcimi celo hujše nasilja. Otroci se s temi izzivi soočajo na različne načine. A velikokrat se zgodi, da nedolžen spor med prijateljema, sošolcema, preraste v pravo družinsko dramo.

Ozadje

Kadar otrok pride domov žalosten in potrt, se starši pogosto v trenutku prelevimo v vlogo izpraševalca in sodnika. Zahtevamo, da nam takoj objasni svoje občutke ter pojasni vzroke zanje. Nismo pozorni niti na okoliščine niti na izbiro primernega časa. Otrok naš val vprašanj in podvprašanj dojema kot napad. Zato se začne odmikati: z molkom, jezo, ugovarjanjem, jokom, zapiranjem v sobo. Bolj kot se otrok odmika, bolj starš pritiska, a s tem pozablja, da tako odpira le še eno dodatno bitko, ki jo mora otrok bojevati. Otrok ob tem občuti izredno visoko mero nerazumljenosti, osamljenosti in nemoči. Že tako se spopada z neljubo situacijo v šoli, starši pa na šolski »požar« prilijejo še veliko mero dodatnega olja. Med starši in otrokom nastaja zid nerazumevanja in nedostopnosti.

Kaj lahko storimo starši?

Razmisli in ukrepaj:

  • Če vidimo, da je z otrokom nekaj narobe (drugače!), počakamo na primeren trenutek, da se z njim pogovorimo. Če nam zavre kri in se mirne besede začnejo sprevračati v kričanje – potem zagotovo to ni pravi trenutek! Umaknite se in počakajte, da se strasti na obeh straneh pomirijo.
  • Poslušamo in ne pridigamo. Ta vidik je najpomembnejši – otrok potrebuje zaupnika. Nekoga, s katerim lahko nekritično spregovori in mu potoži. Nekoga, ki ga bo opogumil, pokazal razumevanje za njegovo stisko in zaupal vanj. “Razumem te, jezen si na sošolko, ki je bila nesramna. To res ni bilo lepo od nje!”
  • Pokažemo razumevanje in ne vsiljujemo lastnih rešitev in idej, kako naj otrok ravna (razen seveda, če ne gre za resno medvrstniško nasilje!).
  • Starši ne rešujemo situacij medvrstniških sporov, niti zanje ne dajemo pobud – otroci se danes sprejo, jutri pa bodo spet najboljši prijatelji. Starši ta proces velikokrat otežijo in onemogočajo tovrstno, otrokom popolnoma običajno, preklapljanje reševanja konfliktov.
  • Otroci konfliktov ne jemljejo osebno (mlajši kot so, bolj to drži!). Se z negativnimi besedami, kritikami, opazkami (še) ne identificirajo, zato lahko nanje enostavno pozabijo in zopet vzpostavijo prijateljski odnos. Starši z lastnim vmešavanjem otroka učimo kuhanja zamere in spreminjanja mile situacije v katastrofalno dramo.

Uvod: Težave, s katerimi se otroci pogosto soočajo v šolskem okolju

Lucija Čevnik
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor