Nisem popolna, a sem dovolj

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Nisem popolna, a sem dovolj

Piše Barbara Rupar

Ljudje imamo intimno in edinstveno izkušnjo, kako je bilo biti otrok naše mame. Ne glede na to, kakšna je ta izkušnja bila, še vedno živi v nas in v nobenem primeru ni bila popolna. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega pa imajo mnoge nosečnice in mamice eno tiho in skrito željo: da bi same vendarle bile popolne mame. Od sebe veliko pričakujejo, se konstantno primerjajo z drugimi, veliko dvomijo vase in v svoje odločitve, ob vsaki napaki pa znotraj sebe vodijo kritične, včasih krute dialoge.

Samokritičnost je značilnost perfekcionizma in je eden od pomembnih procesov, ki sodelujejo pri razvoju nizke samopodobe, depresije, anksioznosti ter številnih drugih težav (motnje hranjenja, obsesivno kompulzivna nagnjenja itd.). Samokritičnost in perfekcionizem se v zgodnjem materinstvu običajno odražata kot občutek nesposobne in ne dovolj dobre mame, ta pa se začne že v nosečnosti.

Nisem dovolj dobra, ker …

  • … sem depresivna,
  • … se ne zmorem veseliti,
  • … sem nenačrtovano zanosila,
  • … sem pila/kadila,
  • … nezdravo in/ali preveč jem,
  • … se ne gibam dovolj,
  • … se ne ukvarjam dovolj s starejšim otrokom,
  • … nimam pospravljenega stanovanja,… se izogibam prijateljem,
  • … se mi ne ljubi ukvarjati s partnerjem itd.,

Kakšen pa je tvoj seznam? Ponovi si ga in prisluhni svojim besedam. Prisluhni tonu, barvi in jakosti glasu. Kakšen je jezik, ki ga uporabljaš pri tem, ko se kritiziraš? Je to prijazen, nežen, negujoč jezik ali je to neprijazen, grob, kritičen jezik? Kakšni so občutki v telesu, ko si to govoriš? Je to prijeten, pozitiven občutek, nekaj, kar te motivira, poriva naprej, ti daje moč ali je to bolj neprijeten, negativen občutek, ki te vleče navzdol, jemlje energijo, celo upanje? Predstavljaj si, da bi nekdo tretji vstopil v prostor in na enak način spregovoril s tabo. Kako bi se počutila ob tej osebi? Velika verjetnost je, da ti v družbi te osebe ne bi bilo prijetno, niti te njena prisotnost ne bi motivirala. Je pa pomembno, da razumeš, da ima tudi samokritičnost svojo funkcijo.

Če se neham kritizirati, se bojim, da …

  • … bom slaba mama,
  • … bom lena,
  • … bom debela,
  • … bom neuspešna,
  • … se bom osramotila itd.,

Naš samokritični glas ima torej pozitivno funkcijo: zaščito. Želi, da smo boljše mame, da nam gre dobro, zato je v prvi vrsti pomembno, da ga prepoznamo in da lahko vidimo, da sicer nismo preveč ljubeče do sebe, ampak da to počnemo, ker nam je mar. V drugi vrsti pa je pomembno, da zmanjšujemo glasnost našega notranjega kritika, tako da razvijamo tisti sočuten del sebe, ki mu samo zato, ker je negujoč in nežen, ni nič manj mar. Najti ga moramo v sebi in mu dati svoj glas: Nisem popolna, a sem vredna ljubezni, spoštovanja in sprejemanja! Nisem popolna, a sem dovolj!

Seveda si prizadevamo biti dobri starši svojim otrokom, a hkrati moramo razumeti, da popolnih staršev ni. Odvežimo se pehanju za popolnostjo, saj smo v bitki z njo vsi že vnaprej obsojeni na poraz. Lahko smo dovolj dobri. Z razvijanjem sočutja do sebe povečujemo tudi sočutje do naših otrok in jim na ta način modeliramo, da lahko v svetu, v katerem družba od njih že sama po sebi veliko pričakuje, delajo napake in se iz njih učijo. Naučimo jih, da biti vreden ne pomeni biti popoln in storimo to z zgledom.

Latest posts by Barbara Rupar (see all)
Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 3.5]

Morda vas zanima tudi ...

Barbara Rupar

Specializantka transakcijsko analitične psihoterapije in univerzitetna diplomirana politologinja iz mednarodnih odnosov. Odnosi so področje, ki me je zanimalo od nekdaj. Svoje visokošolsko izobraževanje in poslovno pot sem sicer začela na področju mednarodnih odnosov, zasebno pa so me vedno privlačili medosebni. Prav slednji so botrovali temu, da v zadnjih nekaj letih še posebej intenzivno raziskujem najpomembnejši odnos od vseh, tj. odnos do sebe. Ta je tisti, ki najpomembneje oblikuje moj svet in vse ostale odnose v njem. Sem namreč tudi mama, izvenzakonska partnerka, sestra, hči, prijateljica in še kaj.

Dodaj odgovor