Zakaj je biti mama dovolj
Govorim o preprostem biti samo mama. Govorim o jutranjem vstajanju, ko si na hitro pljusknemo vodo v obraz, se pogledamo v ogledalo in zavzdihnemo, si umijemo zobe (mogoče ja, mogoče ne), poberemo malčka, ga držimo v naročju, medtem ko sipamo kosmiče v sklede, splaknemo umazano posodo, delimo poljubčke na vrh glavic in čakamo na našo kavo, da končno zavre.
Tukaj ni veliko čarobnosti.
Tukaj si ti. Razdajaš se. Minuto, pa minuto, pa minuto, pa minuto, dokler se minute ne razvlečejo v ure, ure v dan, dnevi v teden, tedni v mesec, meseci v leto in leta v življenje. Lepo življenje je napolnjeno z dovolj vsakdanjimi “mama trenutki”.
Nekako se je v tem zmešanem svetu neskončnih informacij kaj početi, kam iti in katerim sanjam slediti, lepota tega, biti preprosto mama, popolnoma izgubila.
Biti mama je dovolj.
Je dovolj, pravim.
Včasih želimo uspeh ocenjevati po tistih velikih stvareh v življenju. Iščemo tekmovanje, na katerem je naš otrok dobil nagrado, vendar pa spregledamo ure in ure druženja z otrokom, packanja z lepilom, opazovanja stvari in smejanja drugega ob drugem. Želimo si potovanja v Gardaland, podcenjujemo pa čas, ki smo ga skupaj preživeli na dvorišču. Lestvico uspeha, veselja in sreče je družba dvignila tako visoko, da so male stvari, trenutki samo biti mama, izgubljeni.
Pa veste, kaj je pomembno?
Tole.
Zadnjič je moja 15-letnica prišla k meni in mi povedala, da me je pogrešala. Pogrešala? Nisem mogla verjeti. Pravzaprav sem bila malo skeptična. Naštela sem ji ogled filma v kinu, obisk slaščičarne (so ti kraji kdaj poceni? Resno, 24 € za štiri sladoledne kupe z raznimi težkimi prelivi? Konec blebetanja.), skupno nakupovanje, pijačo v lokalu in vse ostalo. Pogledala me je in mi rekla, da ni tega mislila. Povedala je, da si je samo želela, da bi čez dan bila prisotna zraven.
Majhne stvari.
Kot se ustaviti pri svojih natrpanih materinskih in delovnih obveznostih, da bi pogledala risbo, ki jo je naredila, resnično pogledala in se potrudila ceniti njen talent. Gre za to, da si vzamem pol ure in se z njimi igram karte in pri tem ne preverjam neprestano pošte na telefonu. Pošta lahko počaka pol ure. Oni ne morejo. Ne gre za to, da bi morala skrbeti za pranje perila, ampak enostavno biti hvaležna za družino, za katero perem. Samo biti tam. Kuhati skupaj. Smejati se. Dati sebe pri enostavnih stvareh.
Materinske stvari.
Stvari, ki jih ne objavljaš na Facebooku. So zgolj materinske stvari, o katerih pišem in jih slavim. So stvari, ki jih večina ljudi sploh ne bo videla.
Ne vidijo te vsako jutro v kopalnici, kako stojiš in se sestavljaš skupaj. Ne vidijo tistih, ki vzgajajo sami, brez veliko pomoči. Ne vidijo te, kako znašaš stvari do avta. Ne vidijo te že ped poldnevom ducatkrat šteti do deset. Ne vidijo te gledati bančnega računa in vzdihovanja in ugotavljanja, kako narediti tri obroke iz tistega, kar je ostalo v mošnjičku. Ne vidijo te hoditi k ravnatelju, k zdravniku, k staršem prijatelja in braniti svojega otroka.
Ne vidijo obližev, zalepljenih na kolena. Večernih poljubčkov na čelo. Ne vidijo ravno prav postavljenih blazin in perfektno zatlačenih odej. Perila, zloženega in zloženega in zloženega. Solz, ki skelijo oči, ko se trudiš nadaljevati. Večerij, pripravljenih nad pečjo. Smejanja nad neumnostmi. Česanih in ponovno v rep zavezanih las. Molitev za tavajočega najstnika. Molitev za majhne dojenčke. Noči, prespanih na stolu, z bolnim otrokom v naročju. Dnevov, ko je stanovanje v razsulu, ti pa bereš knjige. Pogumnega nasmejanega obraza, ko si potrt.
To so stvari, ki štejejo.
To so majhne stvari, ki se nabirajo, nabirajo in nabirajo.
Pravim, da so te stvari dovolj.
Ne bodi potrta, draga mati, ko poskušaš slediti svojim supermama obveznostim.
Supermama v resnici ne obstaja – vse to o supermami, ki ima vse pod nadzorom, je velika zabloda. So resnične matere. Prave, pristne matere, ki priznajo, da nimajo vsega pod kontrolo, a vztrajajo. Preplašene in utrujene mame, ki vztrajajo. Preobremenjene matere, ki se cel dan trudijo s svojimi malčki. Matere kot jaz in ti, ki se včasih počutijo izgubljeno v svetu navzven vidnih dosežkov.
Mati ne temelji na zunanji popolnosti. Mati je oseba, ženska, tako ko ti. Ženska s svojimi malčki v njeni oskrbi, ki jih ima rada in se včasih sprašuje, kako jih lahko ima rada, ko ji tako parajo živce. Se bori, daje, prosi, dela in se ne preda tudi takrat, ko bi najraje vrgla puško v koruzo.
To si ti. Danes. Jutri. Včeraj.
Dovolj sem povedala.
Več kot dovolj.
Ti si neverjetna.