Naučimo otroke skozi igro, da so porazi del življenja

Pogosto se otroci težko sprijaznijo s porazom. Prav tako tudi odrasli. Pomagajmo jim, da se naučijo ceniti svoje sposobnosti in da se ne primerjajo s tistimi, za katere menijo, da so pametnejši, spretnejši ali srečnejši.

Naučimo otroke skozi igro, da so porazi del življenja

Ko spremljamo otroke v igrah, ki so tekmovalno obarvane, potem lahko opazimo, da ni nikakršna redkost, da se med igro jezijo, prepirajo in tudi jočejo. Mislite, da smo odrasli prerasli takšne situacije?

Vaš partner je globoko razočaran, ker je njegova nogometna ekipa izgubila, jezi se, če izgubi pri kartah. Rekli boste, da je otročji. Pa poglejte sebe. Ljubosumni ste, ker je vaša prijateljica uspela shujšati hitreje od vas, nervirate se, ker križanke ne morete rešiti.

Hočemo, nočemo, vse življenje se primerjamo z drugimi, saj tako želimo določiti sebe in svoje sposobnosti. Slabo soočanje s porazom se prenaša tudi na kasnejše situacije v življenju.

Učenje strpnosti na takšne situacije se razvija že v otroštvu. Tekmovanje je sestavni del igre, prav tako tudi socializacije. Otroci se med seboj primerjajo in tekmujejo, kar se najpogosteje pojavlja prav v igri. V vsakem primeru je poraz sestavni del življenja in to se moramo naučiti sprejemati.

 Naučimo otroke skozi igro, da so porazi del življenja

Izgube so lahko otipljive (mačka se je izgubila, ukradli so vam denarnico, otrok je dobil v šoli enico), lahko pa so samo v naših glavah (izgubili smo v Monopoliju). Prav tako se moramo zavedati, da lahko izgubljamo, a to ne more biti povezano z našimi sposobnostmi. To, da je otrok dobil enko pri matematiki, je posledica nerazumevanja gradiva in premalo vaj, na drugi strani pa je dejstvo, da vam je nekdo ukradel avto, enostavno stvar pomanjkanja sreče, na kar niste mogli vplivati.

Kako otroka naučiti izgubljati?

Ko se odrasli igrajo z otrokom, uživajo, ko jih ta premaga in so zaradi tega neizmerno veseli. Velikokrat starši zaigrajo, da so žalostni, ker so izgubili, da bi otrok še bolj občutil zmagoslavje. Ko pa izgubi otrok, potem je situacija drugačna. Otrok je nezadovoljen z izidom igre, njegova reakcija pa se lahko giblje med blagim nezadovoljstvom in izjemno burnim izpadom. Kaj narediti, če se otrok ob tem ne more uspešno nadzirati?

Jeza zaradi nemoči

Vsi, ki so kdajkoli igrali igro Človek ne jezi se, so se srečali s tem neobrzdanim občutkom jeze, ko jih je pojedla figurica nasprotnega igralca. Ta igra je specifična v tem, ker imajo igralci zelo malo prostora za strategijo in izid je v glavnem odvisen od sreče. Ker igralci čutijo, da ne morejo vplivati na svoje poteze, se jezijo zaradi izgube nadzora.

Iz te situacije moramo otroku pomagati, da se nauči, da doseganje prvega, drugega ali zadnjega mesta v takšni vrsti igre ni odvisno od njegovih sposobnosti, ampak od sreče. Človek ne jezi se ni šah! Užitek v takšni igri je v vznemirjenju, ki ga igralci občutijo, ko s figuricama tekmujejo po igralni plošči in kdo ve … mogoče bo naslednjič sreča naklonjena prav vašemu malemu igralcu.

Nučimo otroke skozi igro, da so porazi del življenja

Sreča in sposobnosti

Vaš mali znanstvenik sodeluje na državnem tekmovanju iz matematike. Domov se vrne nezadovoljen s svojim rezultatom. Ali pa se otrok ukvarja z individualnim športom (tenis, atletika, plavanje …), v katerega je na treningih vložil veliko truda, a na tekmovanju doseže slabši rezultat, kot je pričakoval. Zelo je razočaran in nesrečen. Kaj zdaj?

Glede na to, da je to tekmovanje odvisno od otrokovih sposobnosti, njegova je predstava o sebi kot odličnem matematiku ali športniku resnično zamajana. Kako postopati, da se otroku samozavest vrne?

Najpomembneje je, da mu dajemo popolno podporo in mu pokažemo, da smo zelo ponosni nanj, ne glede na rezultat. Z njim se odprto pogovorite o tem, da se navkljub njegovim vrhunskim sposobnostim vedno lahko najde nekdo, ki ga bo premagal. Pomembno je, da si ustvari realno sliko in realna pričakovanja. Če sprejmemo, da ne moremo biti vedno najboljši, navkljub svojim prizadevanjem in sposobnostim, manj bomo občutili razočaranje, če nas kdo premaga. Otroka naučite, da je nasprotnika treba spoštovati in mu čestitati.

Naučimo otroke skozi igro, da so porazi del življenja

Goljufanje pri igri

Vsak otrok ima željo, da je najboljši, da je prvi, da zmaga, da je v ospredju. Zaradi izjemne želje po zmagi se otroci kdaj odločijo tudi za goljufanje. Tukaj je pomembno, da otroku damo življenjsko in moralno lekcijo, da se z goljufanjem ne dosegajo realni rezultati, niti zadovoljstvo s tako doseženim rezultatom ni povsem prijetno. Z goljufanjem drugih otrok največ goljufa samega sebe. Če opazite, da vaš otrok to počne, mu predlagajte, da mu boste pomagali, da bo v tej igri postal boljši. Ne glede na to, ali se goljufa pri igri s kartami, pri športu ali v šoli, vedno ravnajte na tak način.

Naučimo otroke skozi igro, da so porazi del življenja

Poglejmo še, kaj je povedala psihologinja Ksenija Baždarić

Družabne igre so zabavne in spodbudne za celo družino. Take igre razvijajo kreativnost in krepijo samospoštovanje ter učijo otroke pravil, uspeha in tudi tega, kako se spopasti z neuspehom. Kako naučiti otroka izgubljati? V začetku, ko se otrok šele uči pravil igre, moramo igro postaviti tako, da otrok zmaguje. Po nekaj odigranih igrah lahko zmagate “za mišjo dlako”. Ko pride do burnega izpada – joka, negodovanja in/ai zavralanja igranja, lahko poveste otroku, da je skoraj zmagal ter da se mora pri naslednji igri bolj potruditi, kar mu bo brinesklo zmago, ki mu jo boste seveda vi omogočili. Poskušajte vedno kombinirati nekaj zmag s porazom. Čeprav se bo otrok na začetku jezil, se mora naučiti sprejemati poraze, ker – kdor ne zna izgubljati, se niti ne more igrati.

 

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...