Neverjetna povezava med očetom in njegovo hčerko

V filmu »Prevzetnost in pristranost« obstaja prizor, ki mojo ženo vedno spravi v jok.

Mogoče vas bo presenetilo dejstvo, da to ni prizor na koncu, ko gospod Darcy hodi preko polja, da bi Lizzy izpovedal svojo ljubezen. To je seveda čudovit prizor. Ampak scena, ki resnično zadene mojo ženo, je, ko Lizzyin oče po tem, ko sliši, kaj je gospod Darcy storil za Lizzy, pogleda svojo hčerko in reče: »Za nikogar manj vrednega se ne bi mogel ločiti od tebe, moja draga Lizzy.«

Obožujem ta stavek. Ujame del te neverjetne povezave med očetom in hčerko; povezave, ki sem jo šele pred kratkim odkril rasti tudi v sebi.

Ko se usedem, da bi zapisal, kako si želim, da bi bila moja trenutno dve letna hči obravnavana s strani njenega moškega nekega dne (ko pride ta dan daleč, DALEČ od današnjega), pridem do točke, ko me prevzamejo takšna čustva, ki jih nikakor nisem sposoben opisati, kar je meni kot pisatelju pravzaprav služba.

Sedim pred svojim računalnikom in pišem, brišem, ponovno pišem že celih 37 minut (ja, celo na uro gledam), poskušam ji opisati to divjo, zvesto in globoko ljubezen, ki jo čutim do nje. To je bilo prvič, da sem lahko izkusil, kakšno moč ima ta najina oče-hči povezava.

Delno sem imel tako močno emocionalno reakcijo tudi na račun tega, da sem bil eden od bližnjih pomočnikov mojega svaka na njegovi poroki ta vikend. Stal sem poleg njega na čelu cerkve, ko je pristopila tudi nevesta v lebdeči beli obleki, z roko ob roki s svojim očetom. Gledal sem, kako je oče javno predal svoj blagoslov njuni poroki, se nagnil in jo poljubil ter njeno roko predal drugemu moškemu.

Gledal sem jo, kako je plesala s svojim očetom. Ne morem si predstavljati, kako težak je bil ta dan za njenega očeta. In vseeno vem, nimam dvomov o tem, da je moč očetovske ljubezni pregnala vsa ta grenka čustva in jih nadomestila s ponosom in veseljem zanjo.

Opazovati njuno povezanost med tako pomembnim dogodkom je bilo res nekaj najlepšega. Spomnilo me je na še nek dogodek, ko sem opazoval enako ljubezen. Ta dan je bil 15. marec 2007, dan, ko sem za roko zaprosil svojo ženo. Dan sem pričel s klicem njenega očeta, da sem ga prosil za blagoslov, da njegovo hčerko prosim za roko.

Bil je počaščen in me je seveda vprašal nekaj pomembnih vprašanj. Po najinem pomembnem pogovoru mi je dal svoj blagoslov. Poln pričakovanj sem snoval svoj načrt zaroke in kasneje tistega dneva sem bil zaročen z dekletom svojih sanj.

Oba z ženo sva bila navdušena, kako pa drugače, ampak spomnim se, kako sem bil presenečen, ko sem ženi obnovil pogovor z njenim očetom. Pričakoval sem, da bo s tem zadovoljna, nikoli pa si nisem mislil, da jo bo to tako močno ganilo.

Želela je vedeti prav vsako podrobnost vprašanj, ki mi jih je postavil. Ta vprašanja so ji pomenila vse na svetu in zdaj razumem, da je z njimi njen oče dokazal, kljub temu, da jih ona ni slišala, koliko jo ima rad in jo bo varoval in si zanjo želi le najboljše. Ko tako moja hčerka poskakuje okoli naše hiše s svojimi čopki in fletnim noskom, čutim do nje prav takšno ljubezen, jemlje si me za svojega varnostnika in advokata, podporo in skalo.

Premikal bi gore in umirjal morja za svojo hčerko, če bi to potrebovala. To od mene zahteva očetovska ljubezen do hčerke. In res je to prečudovita stvar.

Zato si danes vzemite trenutek in se obrnite na vašega očeta. Povejte mu, kaj obožujete na njem ali ga spomnite na enega od lepih spominov, ki vas vežejo nanj. Če pa imate hčerko, povejte tudi njenemu očetu, kako srečni ste, da je del njenega življenja.

Stephen/parent.co