Mamina žrtev

Zgodba o njegovi mami, ki je imela samo eno oko je morda pretirana, a nakazuje bistvo in moč neizmerne in brezpogojne ljubezni. Edino mame smo iz ljubezni zmožne premikati gore za svoje otroke, zato nikoli niti ne pomislite na to, da jo zatajite.

Moja mama je imela samo eno oko. Sovražil sem jo.  Bila je prava sramota. Kuhala je za študente in učitelje, da bi podpirala družino.

Nekega dne je mama prišla v  šolo, da bi me pozdravila. Mene je bilo tako sram. Kako mi lahko naredi kaj takega? Ignoriral sem jo, ji namenil sovražen pogled in stekel stran. Naslednji dan v šoli mi en od sošolcev reče:”eeeeee, tvoja mama ima samo eno oko!” Najraje bi se takrat zakopal v zemljo. Želel sem tudi, da moja mama izgine. Soočil sem se tega dne z njo in ji rekel:” Če me misliš ves čas samo sramotiti, zakaj kar ne umreš?”

Mama se ni odzvala na to. Niti toliko se nisem ustavil, da bi pomislil za sekundo kaj sem pravkar rekel, saj sem bil tako napolnjen z jezo. Do njenih čustev sem bil brezbrižen.

Želel sem si čim prej od doma, da ne bi imel ničesar več z njo. Zelo pridno sem se učil in dobil možnost za študij v tujini.

Potem sem se poročil. Kupil sem svojo hišo. Imel sem svoje otroke. Bil sem srečen s svojim življenjem, svojimi otroki in vsem udobjem. Nekega dne pa je prišla mama na obisk. Ni me videla že leta, svojih vnučkov pa še nikoli.

Ko je stala tako na vratih, so se ji moji otroci smejali. Začel sem vpiti nanjo, kako si upa priti na vrata nepovabljena. Kričal sem nanjo, “Kako si drzneš priti v mojo hišo in strašiti moje otroke. IZGINI OD TUKAJ! TAKOJ!”

Na vse to moja mama tiho odvrne, “Oh, oprosti. Verjetno sem zgrešila naslov” in odide.

Nekega dne dobim vabilo za obletnico mature. Svoji ženi sem se zlagal, da sem šel na poslovno potovanje. Po srečanju s sošolci sem samo iz radovednosti šel pogledat k stari baraki.

Sosedi so rekli, da je umrla. Niti ene solze nisem potočil. Dali so mi pismo, katerega je mama želela, da ga dobim.

Moj najdražji sin,

ves čas mislim nate. Oprosti, ker sem prišla k tvojih hiši in prestrašila otroke. Tako vesela sem bila, ko sem slišala, da prideš na obletnico domov. Jaz verjetno ne bom zmogla niti iz postelje, da bi te videla. Oprosti, ker sem ti bila ves čas tvojega odraščanja v sramoto.

Veš … ko si bil še zelo majhen, si imel nesrečo in izgubil si eno oko. Jaz kot mama nisem mogla prenesti, da bi te gledala odraščati samo z enim očesom. Zato sem ti dala svojega.

Tako ponosna sem bila na svojega sina, ki je s tem očesom videl povsem nov svet zame, namesto mene.

Z vso svojo ljubeznijo,

Tvoja Mati.