Krivil sem svojo ženo za nered v hiši in nisem imel prav
Nehal sem gledati umazano posodo kot dokaz, da moja žena cel dan samo sedi. Namesto tega sem sam vstal in jo začel pomivati. Spoznal sem, da to ni njen nered, ampak naš nered, zato sem večkrat vskočil.
V garaži sem postavljal police, ko je prišla sosedova punčka, prijateljica moje štiriletne hčerke, in rekla: »Ravnokar sem bila v vaši hiši. Precej umazana je. Norina mama mora več čistiti.«
»Nekateri ljudje bi imeli to pripombo za nesramno,« sem rekel.
Deklica se mi je nagajivo nasmehnila in rekla »aha!«
Težava s petletnimi deklicami je, da so stoodstotno iskrene. Dejansko je naša hiša bila v kaosu. V tem trenutku bi lahko dobil milijon razlogov, ki bi pojasnili kupe nametanih stvari, spodnje perilo, puščeno okoli, košaro s čistim perilom na sredi dnevne sobe itd. Vedno se najde tudi statve za izdelavo zapestnic iz elastičnih gumic, nekaj lutk, plastelina in nekaj umazane posode na mizi.
Eden od otrok se vedno igra v naši dnevni sobi ali na verandi, je našo hrano in razmetava tako, da jemlje igračke, ki jih kasneje ne vrne na svoje mesto. Pravkar smo dobili dojenčka, verjetno največji (in najboljši) razlog za razmetano hišo.
Niti eden od teh izgovorov ni pomemben, ker, kot kaže, za nered v hiši ni opravičljivega razloga.
Obstajajo ljudje z umazanimi hišami. Videl sem jih. Ko sem bil mlad, sem šel v te hiše in zahrbtno govoril stvari kot: »Zdaj sem bil v vaši hiši. Precej umazana je.«
Potem bi stekel domov vse to povedat mami in skupaj bi se smejali in obsojali te nemarne ljudi. Mama bi rekla nekaj kot »Kaj njej ni mar za svojo hišo? Ali za svoje otroke?«
Vedno je kriva mama
Čeprav živimo v času partnerstva in enakopravnosti, ko brezposeln oče ni redkost (tudi sam sem to bil svoj čas), ne glede na okoliščine v družini ljudje za neurejeno hišo vedno krivijo svojo ženo.
To verjetno vem, ker sem tudi sam bil eden izmed njih
V trenutku, ko je prenehala delati in ostajala doma z otroki, sem jo začel obsojati. Pogledal sem situacijo v hiši in si mislil » Imaš eno delo! Eno samo delo! Da skrbiš za hišo.«
Nikoli nisem pomislil, da otrok ne briga, da ti sesaš. Vseeno bodo raztresli kosmiče. Ko sem jih jaz pazil, sem počistil pod mizo in deset minut kasneje je bilo spet vse umazano. Otroke sem nagnal, naj pred spanjem pospravijo igračke, že zjutraj, še preden sem vstal, so bile že razmetane.
Ne želim soditi o vaših otrocih, a moji so neverjeten vir nereda
Odkril sem, da je skrb za hišo pravzaprav skupek milijon različnih delovnih mest, ki zahtevajo poln delovni čas. Moja žena je gospodinja, vzgojiteljica, učiteljica, medicinska sestra, šoferka, psihoterapevtka, kuharica, izredni študent, šolska prostovoljka, pomočnica sosedom in še veliko tega.
Pred nekaj leti sva se z Mel skregala glede hiše. Rekel sem, da je sramota, ker tako izgleda in jo vprašal, kaj je počela ves dan. »Ne more biti tako težko obdržati čisto hišo,« sem rekel.
Nehal sem gledati umazano posodo kot dokaz, da moja žena cel dan samo sedi. Namesto tega sem sam vstal in jo začel pomivati. Spoznal sem, da to ni njen nered, ampak naš nered, zato sem večkrat vskočil.
Nehal sem skrbeti o hiši in začel pozornost obračati na razvoj naših otrok. Začel sem biti pozoren na to, kako smo srečni in na vez, ki ji otroci imajo z mamo in opazil, da imamo neurejeno hišo in resnično srečne in pametne otroke.
Ne rečem, da čista hiša pomeni, da delate nekaj narobe. Pravim pa, da ne obsojam svoje žene za to, ker uči mojega sina plavati, namesto da bi posesala dnevno sobo. Ne krivim je, ker namesto da bi pospravljala mizo, navaja hčerko na kahlico. In ne mislim, da morate obsojati nezaposlene mame zaradi neurejenih domov, ker so najverjetneje ta čas pametneje izkoristile.