10 pomembnih nasvetov za vsakega starša
Niti en starš ni popoln. Vsi mi smo ljudje, ki delamo napake, a obstaja razlika med napakami, ki jih napravimo iz “dobrega namena”, ljubezni, in napakami, ki zagotovo vodijo do težav, ki se pojavijo v življenju vašega otroka.
Najverjetneje je najhujša stvar, ki jo starš lahko sliši od odraslega otroka: “Nočem te več videti. Uničil si mi življenje!” Takšne izjave so začetek konca vašega starš-otrok odnosa, v nekaterih primerih celo za vedno. Morda je to za otroka včasih edini izhod. V vsakem primeru je to boleč proces za oba. Niti en starš ni popoln. Vsi mi smo ljudje, ki delamo napake, a obstaja razlika med napakami, ki jih napravimo iz “dobrega namena”, ljubezni, in napakami, ki zagotovo vodijo do težav, ki se pojavijo v življenju vašega otroka. To so predlogi za vsakega starša, ki je pripravljen kritično opazovati svojo vlogo in se zavedati svojih sposobnosti, ki lahko prinesejo pozitivne spremembe.
Obstaja veliko stilov starševstva. Ob pomanjkanju “navodil za uporabo” vsak izmed nas najde tisti stil, ki mu največ odgovarja. Naslednji predlogi so namenjeni prepoznavi starševskega vedenja, ki je bolj ali manj dobro za otroke. In za razvijanje zdravih in popolnih odnosov z njimi.
Bodite velik človek
Niste vi samo dobesedno “veliki” – vi ste odrasli. Obnašajte se tudi v skladu s tem. Po prepiru bodite vi tisti, ki prekine tišino in ponudi roko sprave. Mogoče imate prav, vendar če je “imeti prav” edini cilj vašega starševstva, potem se bo vaš otrok zagotovo oddaljil od vas. Izkoristite prednosti svoje zrelosti in racionalno razsojajte. Pri tem bodite dosledni, ne pri dokazovanju vašega prav, ampak pri grajenju pravega odnosa med vama. Otroci se ne bodo spomnili, kdo je iz katerega prepira izšel kot zmagovalec, se bodo pa zagotovo spomnili, kako so se takrat počutili.
Ne etiketirajte
Ne etiketirajte svojega otroka, da bi prikrili svoje šibke starševske veščine. Ko svojemu otroku rečete, da je len ali neodgovoren, ker npr. ni pospravil svoje sobe, ga s tem usmerjate naravnost k temu, da to kot odrasel tudi postane. Enako velja, ko za za otrokove “slabe lastnosti” krivite partnerjeve gene. Obstajajo različni načini, s katerimi otroka naučite, da pospravi sobo in če v tem niste uspeli, potem je to vaša napaka. Ne pozabite, vi ste tisti, ki uči.
Ne delajte iz njihove drame svojo
Vsi uživamo, ko so naši otroci uspešni, ko dobijo dobre ocene, ko imajo fanta ali punco po naši volji. Ko pa dobijo enko v šoli ali padejo na izpitu, ko trpijo, ker jih je nekdo zapustil, ne oblikujte svojih čustev na osnovi njihovih. Ne trpite z njimi, ampak se držite svojih čustev in svojega življenja.
Razumite razliko med kritiko in korekcijo
Da bi otroci šli po pravi poti, potrebujejo nekoga, ki jih bo vodil. Samokontrola in zdrave navade ne pridejo same od sebe, ampak se jih morajo naučiti. Bodite vodnik, ne pa kritik. Ne uporabljajte žaljivih imen, ampak otroku pomagajte, da pridobi delovne navade in akademske veščine. Motivirajte ga, ne pa žalite. Z žaljenjem in kritiko boste samo zlomili njihovega duha in povzročili, da se bodo lažje vdali. Korekcija je veliko boljša od kritike.
Naučite nadzorovati svoje impulzivno vedenje
Vsi se kdaj pa kdaj znerviramo. Kot da imajo otroci posebno sposobnost, da pritisnejo na določen “gumb” in nas tako vržejo iz tira. Jezni smo, ko se to zgodi. Občutek imamo, da nas otroci ne spoštujejo, želimo jih žaliti in kaznovati. Če se naučimo nadzorovati ta negativna čustva, jim bomo ne samo dali zgled za najboljši način vedenja, ampak bomo tudi ustvarili temelje za čudovit odnos s svojimi otroki. Zagotovo pa bomo preprečili obžalovanje zaradi česa, kar smo rekli otroku v afektu.
Upoštevajte, da so otroci občutljivejši od vas
Velikokrat to pozabimo, ker smo se mi med odraščanjem in dozorevanjem naučili, da se ne odzivamo preveč občutljivo. Otroci jočejo zaradi malenkosti, že naslednji trenutek pa se obnašajo, kot da se ni nič zgodilo. Če pa je izkušnja preveč boleča, jih ta sigurno spremeni, čeprav to zanikajo. Morda vam otrok ne bo povedal, kdaj so se njegova čustva do vas spremenila, morda se niti ne zavedate, da vas manj cenijo in imajo radi. A neprijetne in boleče izkušnje zagotovo puščajo posledice.
Ne povzročajte otroku občutka krivde in sramu …
… za nekaj, kar je naredil. Krivda in sramota sta kot kladivo in dleto v vaši škatli z orodji. Eno jih tolče po glavi, drugo pa seka na pol. Ne tarnajte, če otrok nekaj ni naredil tako, kot ste si zamislili. Ali kako vas bo osramotil na govorilnih urah, če ne bo dobil petice. Ne grozite jim s “kopanjem jarkov”, če ne popravijo ocene. Takšno obnašanje uničuje njihovo samozaupanje in jih dela odvisne od vašega odobravanja in kasneje v življenju od tujega. Namesto tega jim pomagajte razumeti možnosti, ki so pred njimi in kakšne so posledice njihovih odločitev.
Spodbujajte njihovo samostojnost
Vsi radi počnemo veliko stvari namesto otrok, da bi jim življenje naredili enostavnejše. Eno je, ko jim skuhamo kosilo, drugo pa, če prednje prinesemo krožnik z razrezano hrano. Ali, še huje, če delamo njihove domače naloge. Ne dovolite, da vaša potreba po tem, da nas potrebujejo (ki verjetno izhaja iz našega otroštva), ovira pot njihovi potrebi po samozadostnosti in neodvisnosti. S tem, ko počnete stvari namesto njih, jim namreč sporočate, da niso dovolj dobri in da ne morejo uspeti v življenju brez pomoči drugega.
Zgradite dober odnos s svojim partnerjem
Če se neprestano kregate, prepirate, če ste nesrečni in nezadovoljni, poiščite strokovno pomoč. Disfunkcionalen odnos z vašim partnerjem bo gotovo vplival na odnos, ki ga bo vaš otrok v bodočnosti imel s svojim partnerjem. To je meč z dvema reziloma: vaš otrok se bo ali izogibal partnerskemu odnosu ali pa bo ves čas dvomil vase, da je za nekaj takega sploh sposoben. Z reševanjem svojih težav s partnerjem kažete otroku, da je težave mogoče rešiti. Ne sprenevedajte se, da težave ne obstajajo in ne pometite jih pod preprogo.
Skrbite zase
Od vedno mislim, da mora biti starš srečen in zadovoljen, da bi lahko najbolje skrbel za otroka. Jejte zdravo, redno telovadite, pojdite ven in se družite – pokažite otroku, da je mogoče uživati v življenju. Tako boste imeli več energije za ukvarjanje s svojim otrokom in preprečili boste občutek nejevolje, ki se vam pojavi, ko igrate vlogo žrtve, kar je predhodnik nespoštovanja.
Life coach