Kaj vse sem začela uporabljati pri vzgoji?

Kaj vse sem začela uporabljati pri vzgoji?

V izpraznjen vzgojni vrč, o koder sem izlila tradicionalne “metode vzgajanja” sem začela nalivati nove vsebine.

1. Najprej sem se naučila, kako delujejo otrokovi možgani, kako se razvijajo in gradijo.

2. Naučila sem se, kako odnosi gradijo in oblikujejo otroka.

3. Nato sem našla in oblikovala orodja, pristope, ideje in korake, kako lahko teorije in znanja prenesem v vsakodnevno življenje z otrokoma.

4. Otrokoma postavljam jasne, zrele in ljubeče meje (kadar zmorem). Postavljam jima okvir, znotraj katerega lahko raziskujeta. Meje običajno postavljam proaktivno, torej veliko prej, kot večina staršev in če le zmorem takrat, ko še zmorem umirjenega odzivanja.

5. Če meje ne upoštevata (kar je normalen proces odraščanja), vztrajam pri svoji meji. Ljubeče.

6. Popolnoma sem spremenila pogleda na otroški jok, trmo in na agresivna vedenja, ki jih otrok občasno pokaže.

7. Naučila sem se videti, kaj poganja nezaželena vedenja, kar mi omogoča, da naslavljam vzrok, ne posledico. Rezultat – nezaželena vedenja so se zmanjšala ali celo izginila.

8. Pomagam jima, da sproti odlagata svoje čustvene napetosti.

9. Pomagam jima predelovati strahove in stiske, ki so del njunega odraščanja.

10. Joka ne tišam več. Razumem, da je to otrokov obnovitven proces, kjer otrok ob sebi potrebuje starša, ki ga zna ljubeče poslušati.

11. Trme ne zatiram v kali. Najprej prepoznam, za kakšen čustven izbruh gre, potem pa se nanj ustrezno odzovem. Kar pa ne pomeni, da otrokoma popuščam, če se vržeta ob tla. Ravno obratno. Takrat najbolj potrebujeta mojo prisotnost, mene kot sidro, ki ju znam voditi čez razburkano morje v pristan, ki je umirjen in jasen.

12. Naučila sem se prepoznavati tiste znanilce čustvenih izbruhov, ki nujno vodijo v nezaželena vedenja in jih naslavljati prej, preden vodijo v popoln kaos.
13. Naučila sem se poskrbeti zase. (In na tem še vedno delam!)

14. Zgradila sem si podporno mrežo ljudi (tudi izven svoje družine), na katere se vedno lahko obrnem, kadar sama potrebujem odložiti svoja čustvena bremena, da se lahko razbremenim in da potem lahko sprejemam dobre odločitve.

15. Z možem sva močna zaveznika pri ustvarjanju okolja, v katerem odraščata najina otroka.

16. Redno in sproti delam na svojih (nepredelanih in neintegriranih) vsebinah, ki v obliki mojih čustvenih izbruhov in reaktivnih vedenj prihajajo ven v odnosu z otrokoma. Le te prekinjajo stik z njima, ju ranijo in nikakor ne pripomorejo h temu, da bi se onadva lahko razvijala.

17. Danes razumem, da je »vzgoja« otroka hkrati tudi moja osebna rast

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj
Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor