Kako (ne)vzgojiti cmeravega otroka?

Gotovo se spomnite dni, ko še niste bili starši in ste srečali cmeravega otroka in ob tem pomislili, kako vaši otroci ne bodo takšni? Hmm … ja, vsi smo si to mislili, vse dokler nismo postali starši. In veliko odkritje, poleg tega, da so takšne scene povsem normalne, je to, da smo pravzaprav mi starši tisti, ki otroke naredimo cmerave. Ni lahko priznati, da smo pravzaprav mi sami krivi in da naša dejanja vodijo do tega, da otroci edini izhod vidijo v tem, da naredijo sceno.

Kako (ne)vzgojiti cmeravega otroka?

Pravzaprav ni otroka, ki bi delal sceno in bil siten brez razloga. Na starših je, da odkrijemo vzrok takšnega obnašanja in se mu izogibamo. Otrok niti sam ne ve, zakaj joka in le malo kdaj lahko z besedami pojasni razlog za svoje obnašanje, še posebej, če govorimo o mlajših otrocih. Sama šele sedaj skušam takšno obnašanje ukiniti in ga pregnati iz naše družinske rutine.

Obnašanje staršev, ki vodi v cmeravost otrok

Hitenje, hitenje, hitenje, …

Če hitimo skozi dnevno rutino, je otrok pod stalnim stresom. Nič čudnega, tudi mi smo v takšnih situacijah pod stresom. Poleg tega hitenje pošilja tudi napačno sporočilo (katerega najbrž ne želimo posredovati) in to sporočilo je, da majhni ljudje niso vredni našega časa. Zato se naslednjič rajši ustavite in dajte otroku čas, da v miru poje zajtrk in da sam uporablja jedilni pribor, kopanje naj bo brez hitenja, a z veliko igre in za lahko noč otroku preberite pravljico. Nič vam ne bo pobegnilo, le njihovo otroštvo.

Nedoslednost pri odhodu v posteljo

Odhod v posteljo ni nekaj, na kar bi otroci komaj čakali in zato pogosto skušajo odhod v posteljo odložiti z najrazličnejšimi izgovori (npr.: nisem utrujen ali ne spi se mi še; medtem pa istočasno komaj še drži odprte oči). A otrok, ki mu primanjkuje spanca in počitka, običajno ni vesel, srečen otrok, ampak joka zaradi najmanjših stvari. Odlašanje z odhodom v posteljo, ker otrok za to prosi, ali ker imamo sami še nedokončano delo, je pot, ki zagotovo vodi le k čemernim obrazom celotne družine.

Prenatrpan urnik

Današnja družba, hiter tempo in prenatrpani urniki. Vse to vpliva tudi na naše otroke, saj vse to moti in prekinja njihovo, že uveljavljeno rutino. In navajeni smo, da ko otroci zrastejo, tudi njihove urnike natrpamo z raznoraznimi aktivnostmi, druženji in dogodki, ki jih ne smejo zamuditi … Včasih ni slabo, da se malo ustavimo in iz urnika odstranimo tiste manj pomembne stvari in enostavno skupaj z drugimi člani družine zadihamo in globoko zajamemo zrak. Če pa že popolnoma spreminjate rutino vaših otrok, to poskušajte narediti čim bolj postopno.

Slab odnos

Slab odnos staršev, ne otrok. Kajti otrokov odnos je vedno odraz odnosa staršev. Nikar ne podcenjujte vpliva, ki ga ima vaše obnašanje na vašega otroka. Če želite, da bo vaš otrok srečen, potem bodite starš, ki širi srečo in pozitivnost.

Pomanjkanje očesnega stika

Povsem običajen očesni stik in čas, ki ga tekom dneva posvetimo drug drugemu, lahko naredi čudeže in pomiri napetost v različnih situacijah, ko so otroci (in tudi mi) na robu eksplozije. Poleg tega je pomemben tudi čas, ko se popolnoma posvetimo otroku, ne da s kotičkom očesa kukamo na mobilni telefon ali da z eno roko kuhamo kosilo. Otroci, si zaslužijo našo popolno pozornost, vsaj v tistem kratkem času, ko se lahko ločimo od dela in drugih obveznosti. 

Nagrada za cmerjenje

Nihče ne mara poslušati cmerjenja, najbrž se boste celo strinjali, da je to najbolj grozen zvok v vesolju. Lažje jim je dati, kar želijo, kot poslušati te grozne zvoke. In če otroka naučimo, da je cmerjenje način, s katerim lahko dobi in doseže vse kar si želi? Otroci se hitro učijo in bodo hitro spoznali, da je dovolj že to, da se cmerijo in izpolnila se jim bo vsaka želja. Naslednjič se enostavno vzdržite. 

Zgornja pravila je lažje našteti, kot pa jih spraviti v uporabo. A vsak, še tako majhen korak naprej je pomemben. Mislite, da so vam lahko v pomoč?

Ocena:
[Skupaj: 9 povprečno: 4.2]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor