Tik pred izbruhom? Kako se obvladati in pomiriti

»Ali lahko ponudite kakšen nasvet, kako ostati v stiku z otrokom, tudi ko sem nejevoljna in razdražena? Nimam sicer navade vpiti, vendar pa moje vedenje takrat ni ravno spoštljivo.« – Katarina

Vsi imamo slabe dneve, ko nas otroci z lahkoto vržejo iz tira. V takih trenutkih smo težko spoštljivi in sočutni, čeprav vemo, da bi morali biti. Iskanje povezave z otrokom je zadnja stvar, ki jo želimo narediti, saj smo naveličani in razdraženi.

Če se uspete obvladati, opravičiti in pomiriti, vam bodo otroci v hipu odpustili vašo nejevoljo. Način, kako popravljate vajin odnos, bo otroka naučil pomembnih lekcij o življenju in ljubezni.

Katarinino vprašanje v sebi že skriva odgovor. Ključno se je povezati z otrokom, ponovno vzpostaviti stik. Ko boste sami čustveno dostopnejši, bo tudi otrok bolj pripravljen sodelovati. Še predobro poznamo situacije, ko smo starši nestrpni in zlovoljni. Takrat se tudi otroci slabše vedejo.

Najtežje se je izvleči iz občutka nejevolje in razdraženosti, na kratko, treba je zamenjati prestavo. Tukaj je nekaj nasvetov, kako to najlažje naredite:

Bodite pozorni na svojo nejevoljo

Počutite se jezno in razdraženo, kot da je težava v vašem otroku. No, mogoče tudi je. Toda namesto, da vam to daje pravico izbruhniti, se raje ustavite in zamenjajte prestavo. Opomnite se, da se z dobro voljo lažje rešuje težave in tudi otroci raje sodelujejo.

Kaj pa če je otrok resnično nemogoč in težaven? Otroka v tem trenutku ne boste spremenili, lahko pa spremenite svoj pogled in s tem tudi svojo reakcijo na situacijo. Če boste delovali ljubeče in razumevajoče, se bo otrok hitreje pomiril.

Imejte v mislih tudi, da gre za vaša čustva. Sicer je otrok tisti, ki jih sproži, toda vaša naloga in odgovornost je, da svoja čustva obvladujete.

Ali želite situacijo izboljšati ali poslabšati? Ali lahko izberete ljubezen?

Bodite sočutni in prizanesljivi do sebe

Trenutno niste najboljše volje, tudi prav. Mogoče ste osorni, razdražljivi, jokavi ali zadirčni. Zaradi tega še niste slab človek. To je samo znak, da potrebujete pomoč. Vi ste odrasla oseba  in otrok je samo otrok. Zato ni prav, da izlijete svoje frustracije nad otrokom, pa če je še tako nemogoč. Poskrbeti morate tudi zase, za svoje dobro fizično in duševno počutje. In ne bodite prestrogi do sebe, če vam kdaj ne uspe.

Vzemite si nekaj časa samo zase

Ko boste začutili, da vas prepravljata nejevolja in nestrpnost, globoko vdihnite in ne obsojajte (»Le zakaj se ne more lepše vesti?!, Če bi bil boljši starš, se to ne bi dogajalo…«, Ali bo kdaj bolje?«). Poskusite poiskati pravi vzrok vaše jeze.

Pod jezo in nejevoljo se pogosto skrivajo občutki strahu, žalosti, prizadetosti in nemoči. Če ste prizanesljivi in sočutni do sebe in si dovolite občutiti ta čustva, bodo sama od sebe izzvenela. Najslabše je delovati na osnovi teh občutkov. Poznate to nujno potrebo, da otroka tukaj in zdaj naučite lekcije? To samo pomeni, da ste v bojnem stanju. Raje globoko vdihnite, objemite se in dopustite ranljivosti, da pride na površje.

Gre za enega najpomembnejših pa tudi najtežjih korakov na poti do čustvene ozdravitve in zrelosti – dopustiti si občutiti vsa zakopana čustva, da pridejo na površje in se soočiti z njimi. Večina teh čustev izvira iz vašega otroštva in jih nosite s sabo že leta. Povzročajo vam težave, pa če se tega zavedate ali ne. Vsakič, ko se soočite in razrešite občutek, ki vas ovira, tudi na novo vzpostavljate povezave v možganih.

Premaknite se

Desetkrat globoko vdihnite. Stresite roke. Poskočite. Raztegnite se. Umijte dlani s toplo vodo. Navijte glasbo in  pet minut plešite. Če zraven zehate ali se tresete, to samo pomeni, da težavna čustva zapuščajo vaše telo. Na čustva glejte kot na energijo v gibanju. Naj spolzijo skozi vaše telo. Pridružijo se vam lahko tudi otroci. Tudi njim bo dobro delo.

Objemite se

Pohvalite se za pogum in pripravljenost spopasti se z lastnimi demoni. Bodite hvaležni za občutek nestrpnosti, ki vam je odprl oči, da ste se odločili prevzeti nadzor nad svojimi čustvi, preden bi izbruhnili. Globoko vdihnite in se opomnite: »Otrok se obnaša otročje, ker JE otrok… Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha…Izberem ljubezen.«

Našteti koraki so preprosti: pozornost, prizanesljivost, sočutnost, premik, objem.

Toda tako delovati zna biti presneto težko, saj pomeni prevzeti odgovornost za svoje občutke, namesto da se znesete nad drugimi. Dobra novica pa je, da vsakič, ko se obvladate, tudi na novo vzpostavljate povezave v možganih in vsakič je lažje. Čez čas boste opazili, da so trenutki razdražljivosti in nejevolje vse redkejši. Naredili ste prostor za veselje in utrdili povezavo z otrokom.