Ne boksaj blazine: 10 načinov, kako pomiriti jeznega otroka
Jeza je popolnoma normalno čustvo in naučiti se, kako jo pravilno nadzorovati, je prvi korak k čustvenemu zdravju in dobremu počutju. Če ima otrok pogoste izbruhe jeze, je pomembno, da se lotimo vzroka problema in ga naučimo strategij, ki bodo učinkovale. Preden se lotimo teh pomirjujočih strategij za vpitje, udarce in agresivno vedenje, poglejmo v čustveni svet našega otroka.

Na podlagi dokumenta nacionalnega znanstvenega koncila, ki govori o Razvijajočem Otroku (2004), lahko izvemo, da otroci izredno hitro razvijajo svoje sposobnosti doživeti in izražati široko paleto čustev vse od rojstva. Čustvena doživetja novorojenčkov in dojenčkov se ponavadi dogajajo med interakcijo s svojimi skrbniki, to je večinoma v času hranjenja, crkljanja ali nošenja. Izkušajo in kažejo negativna čustva in stres ko so lačni, jim je nelagodno, so osamljeni, pozitivne pa izkušajo, ko so nahranjeni, potolaženi, ko se z njimi pogovarjamo in podobno. Svojih izražanj seveda ne morejo nadzorovati, sploh ko gre za izredno močna čustva in nimajo sposobnosti, da bi jih lahko kakorkoli regulirali sami po sebi.
Čustveno življenje malčkov in predšolskih otrok je veliko bolj zapleteno, pravijo v dokumentu. Avtor opozarja »čustveno zdravje majhnih otrok je tesno povezano z čustvenimi in socialnimi karakteristikami okolja, v katerem živijo.« Medtem ko so razlike v temperamentu del njihovega biološkega zapisa, so njihove izkušnje kodirane v njihovih možganih in tisto kar jim pokažemo ali jih naučimo v povezavi s čustvi vpliva na to kako so vse te stvari v možganih med seboj povezane. Zgodnja otroška leta so ključna za učenje pozitivnih načinov, kako se soočati s svojim emocionalnim svetom, saj se emocionalni center možganov in prefrontalni korteks (kjer se nahajajo empatija, razum in samokontrola) razvijata neverjetno hitro.
To seveda ne pomeni, da starejši otrok, ki se svojih čustev ni naučil pravilno upravljati pred vstopom v osnovno šolo, nima več možnosti, da bi se v prihodnosti tega priučil. Vedno smo zmožni učenja novih sposobnosti in razvoja mentalnih mišic, ki so potrebne za samokontrolo. Medtem ko je zgodnje otroštvo najprimernejši čas za razvoj emocionalne inteligence, ni prepozno, če se tega lotimo v osnovni šoli, najstništvu ali celo kasneje v odraslem obdobju.
Na žalost smo nagnjeni k temu, da otroško jezo ponavadi kaznujemo, s kaznijo pa problem le potisnemo pod preprogo. Namesto, da bi se o občutkih pogovorili in jih pomagali prebroditi, je stalna starševska praksa, da otroka udarimo po riti ali ga pošljemo v kot, da se pomiri, ker je svojo jezo prikazal na neprimeren način. Udarci, žalitve, ugrizi in vpitje niso primerni načini izražanja jeze; to lekcijo se morajo naučiti vsi otroci, nikakor pa ne moremo pričakovati od njih, da bodo zmožni svojo jezo prikazati na primeren način, če jim nikoli nismo pokazali, kako naj se s temi čustvi spopadejo. Tako se lahko naučijo le potlačiti jezo, da bi se izognili kaznovanju, medtem ko bi bilo veliko bolje, da bi jih naučili, kako se s tem zdravo spopasti.
Na nasprotni strani kaznovanja pa so starši, ki gredo do globokih razsežnosti, da bi svoje otroke naučili primernega izražanja jeze s pomočjo tega, da bi boksnili v blazino, zakričali, zacepetali z nogami in podobno. Nekoč sem tudi sama menila, da je to primeren način, da sprostimo jezo, a raziskave nam govorijo, da to početje ne pomaga pri pomirjanju. Celo nadaljujejo val adrenalina, ki dviguje sovražnost.
Kako lahko pomagamo jeznemu otroku da se pomiri?
1. Pomagajte otroku, da bo svoje čustvo poimenoval. »Čutiš jezo. Naj ti pomagam.« to bo pomagalo otrokom najti vzrok za svoje občutke.
2. Jeze se lotite z empatijo. S pomočjo poslušanja in vrednotenja otrokove izkušnje ustvarite prostor, v katerem se jeza lahko sprosti. Empatija seže v njihove možgane in jim pomaga, da spodnji možgani izgubijo nadzor, saj se v njih nahajajo jeza in reakcije.
3. Poskusite čas za premišljevanje namesto časa za pomiritev. Otroka odpeljite v mirno okolje, kjer lahko opazuje recimo premikanje bleščic v kozarcu vode, riše po zvezku, barva pobarvanko ali prelista slikanico. Ne skrbite, te alternative času za pomiritev niso nagrade za neprimerno početje – učijo pa pomembne življenjske lekcije.
4. Naučite vašega otroka dihalnih tehnik. Celo malčki se lahko naučijo tehnik dihanja in odpihnejo jezo. Starejši otroci pa se lahko naučijo celo meditacijskega dihanja.
5. Naučite jih premišljenosti.
6. Dajte otroku plastelin. Za veliko otrok so motorično senzorične aktivnosti pomirjujoče.
7. Pustite otroku dovolj časa, da se otrese stresa s pomočjo proste in kreativne igre. Risanje, slikanje s prsti, valjanje po travi in glasba so lahko otroku v pomoč pri sproščanju pretiranega stresa, ki je v današnjih časih izredno pogost problem. Otrok, ki je izredno pod vplivom stresa, bo imel večkrat izpade jeze.
8. Postavite otroka v banjo. Pesem avtorja Sark-a pravi »če so sitni, jih postavite v vodo«. Topla voda je zelo dober način za sproščanje slabe volje.
9. Če otrok potrebuje prostor z sprostitev, s tem ni nič narobe. Nikakor pa mu izolacije na vsiljujte, saj to lahko stanje le poslabša ali sproži še hujši odziv. Ostanite mirni in otroku na voljo, ampak spoštujte njihovo potrebo po prostoru.
10. Naučite jih kako pregledajo svoje telo. Začnite pri začetku na glavi in preglejte telo vse do stopal, oprezajte za napetostjo ali slabe občutke v telesu. Dele, ki so napeti nato sprostite.
Rebecca Eanes