Kaj učitelji zamerijo staršem svojih učencev?


Zakaj učenci ne cenijo izobraževanja in kaj bi morali starši narediti za boljši odnos njihovih otrok s svojimi učitelji?

Kje so napake v ravnanju staršev in ali sploh obstajajo?

Seveda obstajajo, pa  še kako. “Ne morejo samo oni, učitelji, profesorji, biti odgovorni za neuspeh in neznanje vaših otrok.” V tem članku bom zapisala nekaj napak in upam, da bo vsem jasno, da nikakor ne mislim, da so vsi starši takšni, niti to, da obstajajo starši, ki delajo vse naštete napake.

Kaj učitelji zamerijo staršem svojih učencev?

  • Upravičeno želijo od učiteljev, da svoje otroke naučijo učno snov. Da jim zagotovijo ustrezno znanje! Po drugi strani pa ne želijo slišati, da učitelji od njih pričakujejo, da naj svoje otroke naučijo lepega obnašanja in delovnih navad, saj je to v največji meri odgovornost staršev.
  • Starši svojih otrok ne učijo samostojnosti. Nudijo jim pomoč vedno, takrat ko rabijo in takrat, ko pomoči ne rabijo. Izgubili so korak s časom – niti ne vedo, kaj njihovi otroci delajo in kaj gledajo in berejo na internetu.
  • Ne postavljajo mej in pravil o koriščenju prostega časa – otroci imajo pogosto računalnike in televizorje v svojih sobah in starši pojma nimajo, kaj otroci gledajo ure in ure. Mislim, dobro je, da imajo TV, a ni dobro to, da gledajo karkoli in kadarkoli želijo in da starši temu niti malo ne sledijo in se ne pogovarjajo z otroki o tem, kaj je bilo na televiziji.
  • Nekateri starši preveč pričakujejo od svojih otrok, zato jih silijo z nekimi dodatnimi aktivnostmi, ki so del starševskih ambicij, tako da so otroci dobesedno izčrpani v razredu.
  • Nimajo časa (nekateri niti navade) za preverjanje, če se je otrok dovolj pripravil na jutrišnji dan ali ima kakšen test ali bo mogoče ustno vprašan.
  • Ko gre za starejše otroke – dijake; v šolo nekateri pridejo samo takrat, ko res morajo, včasih pa še takrat ne
  • Ko njihov otrok razbije okno, plačajo, otrok pa ostane nekaznovan
  • Nimajo dovolj nadzora nad večernimi izhodi, čeprav je drugi dan šola.

Kaj učitelji zamerijo staršem svojih učencev?

  • Ne pogovarjajo se z otroki dovolj o slabih stvareh v družbi, slabih osebah v okolici.
  • Pred otroci govorijo s prezirom o diplomi, znanju in celo o učiteljih. Strinjam se, da imajo pravico o takšnem mišljenju, a ne zavedajo se, da na ta način usmerjajo otroka v neželeno smer.
  • Pogosto se hvalijo, da so najboljši prijatelji svojih otrok, kar je neumnost prve vrste – otroci potrebujejo avtoriteto, na katero se lahko oprejo v življenju.
  • Starši imajo nerealne zahteve – zahtevajo najvišje ocene, uspehe na tekmovanjih, tudi takrat, ko otroci ne morejo zadostiti tem zahtevam. Strogost takšne vrste pogosto pelje v odpor do šole ali mrzlično “piflanje” in izoliranje od sveta.
  • Velika pričakovanja imajo starši od učiteljev, a ne zavedajo se, da oni preživijo le četrtino dneva z vašimi otroki. Preostalih 18 ur so vaši in so samo vaša odgovornost. Tega, kar se v tem času ne naredi, učitelji ne utegnejo popraviti in tega od njih tudi ne pričakujte.
  • Želite, da vašim otrokom zagotovimo izobraževanje za 21. stoletje, s katerim se bodo jutri brez težav tudi dobro zaposlili. Naredite nekaj za to, naredite takšno vzdušje, da  bodo na naslednjih volitvah glavne teme predvolilne kampanje izobraževanje, sodelovanje s trgom dela in opremljenost šol.
  • Če pride otrok iz šole nezadovoljen, ker mu je bilo dolgočasno, ga starš ne vpraša “Oprosti, kaj pa tebi ni dolgočasno?”, ampak avtomatično pripisujejo napako učiteljem in sistemu.
  • Ni jim mar, kdo so otrokovi  junaki in vzorniki.
  • Ne ukvarjajo se dovolj s svojimi otroki, bodisi zaradi pomanjkanja časa, interesa ali znanja. (Odgovor kot: “niti moja mama se ni ukvarjala z mano”, lahko velja samo, če je v življenju vašega otroka vse enako, kot je bilo v vašem).

Kaj učitelji zamerijo staršem svojih učencev?

Krivi so tudi mediji, seveda so krivi! A ne zato, ker pišejo o slabih primerih iz šolstva, ampak zato, ker jih dobri primeri niti najmanj ne zanimajo. Ne vem, kje bi lahko prebrala kakšno reportažo, narejeno s priljubljenim učiteljem, profesorjem ali predavateljem. A je prišel kdaj kakšen  novinar pogledati k pouku, kako poteka učenje v razredu in pisal o tem?

Seveda ni in ne bo! To se ne prodaja. Novice, ki se prodajajo, so rumene strani, črna kronika, starlete in podobno.

To so nekateri problemi, pa lahko sklepamo, da imajo tako učitelji kot starši eni do drugih neizpolnjena pričakovanja.

Učenci se o tem ne sprašujejo. Oni se ukvarjajo s starletami, facebookom in drugimi stvarmi. Šola jih dolgočasi, ker jim noben ni pojasnil, da prioriteta šol ni, da je zabavna, ampak da nudi znanje. Demotivirani so, ker jim je jasno, da ne bodo dobili zaposlitve, če nimajo zvez. Če pa jih imajo, ni važno, kakšne ocene bodo imeli. V družbi, kjer diploma ni cenjena, ni niti fer, da od otrok pričakujemo, da bodo cenili izobrazbo.

A bi, ko že stvari tako stojijo, lahko vsaj doumeli, da so učitelji in starši na isti strani – na strani otroka. To je v večini držav razumljivo, kar pomeni, da ni nemogoče.

Upam, da bo tole prebralo dovolj učiteljev in staršev in da bomo v bližnji prihodnosti skupno prišli do istega cilja.

Ocena:
[Skupaj: 6 povprečno: 4.7]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor