Kako starši prekinjamo jok pri otrocih in napačna pričakovanja

Primer čustvene bolečine

Otrok joka, ker mu je bratec vzel igračko. Tudi če bratec igračko vrne, otrok včasih še naprej joka. To kaže na to, da otrok ne joka le zaradi igračke, ampak tudi zaradi čustvene bolečine zaradi bratovega vedenja. Otrok čuti frustracijo in ogorčenje, vendar lahko tudi zmedo in stisko. Ta čustva so pospremljena z napetostjo v telesu in čustvenim vzburjenjem, zato je treba, da jih otrok sprosti, da se lahko vrne nazaj v svoje umirjeno stanje, kjer lahko raziskuje dalje. Jok tukaj ni primer bolečine, ampak je proces preko katerega gre otrok ven iz bolečine.

Napačna pričakovanja, ki ovirajo starša, ko otrok joka

Nihče nas zares ne pripravi na otrokov prihod, še manj na njegova intenzivna čustva, s katerimi komunicira, kaj se z njim dogaja. Mnogi starši se sicer trudijo, da bi otroka kar najboljše vzgojili in skrbeli zanj, a mnogi ne znajo »razbrati«, kaj otrok od njih dejansko potrebuje, še manj se ustrezno odzvati na njegove potrebe. Veliko škode naredijo tudi prevladujoči vzorci in prevladujoče »vzgojne« metode in prijemi, ki jih družba celo podpira. Zaenkrat. Vendar stvari se spreminjajo. Biti starš pomeni, da si vstopil v vlogo, ki je najpomembnejša na svetu. Danes vzgajamo prihodnje generacije in za to delo, ki je prečudovito, a hkrati zares naporno, ne dobimo ne plačila, ne priznanja, ne podpore in informacij, ki si jih zaslužimo in tudi potrebujemo.