Kako starši prekinjamo jok pri otrocih in napačna pričakovanja

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Piše mag. Ana Bešter Bertoncelj

Tišanje otroka, ko joka

Tišanje se običajno začne že ob rojstvu. Dojenčki jokajo, ker imajo potrebe (te morajo vedno zadovoljiti!), ampak jokajo tudi zato, ker je to njihov mehanizem sproščanja napetosti in stresa. Je pravzaprav njihov samoregulacijski mehanizem! Kljub temu pa mnogi starši v dobri veri otroku onemogočajo, da joka, običajno z neke vrste preusmeritvijo.

Najbolj pogosti načini prekinjanja joka so

  • otroku rečeš, naj neha jokati
  • groziš ali kaznuješ
  • odtegneš ljubezen, pozornost ali otroka celo izoliraš
  • zamotiš z govorom, glasbo, gibanjem, igrami
  • nekaj mu daš v usta (hrano, dudo)
  • ga dražiš ali zasramuješ (Oh ne bodi tak dojenček!)
  • zanikaš ali minimaliziraš njegovo bolečino (Saj ni nič hudega. To pa res ne boli.)
  • ga pohvališ, ker ne joka (Ponosen sem nate, ker si se udaril in nisi nič jokal!)
  • ga usmeriš v to, da začne govoriti ali se smejati (Nehaj jokat in mi povej, kaj se je zgodilo!)

Primer čustvene bolečine

Otrok joka, ker mu je bratec vzel igračko. Tudi če bratec igračko vrne, otrok včasih še naprej joka. To kaže na to, da otrok ne joka le zaradi igračke, ampak tudi zaradi čustvene bolečine zaradi bratovega vedenja. Otrok čuti frustracijo in ogorčenje, vendar lahko tudi zmedo in stisko. Ta čustva so pospremljena z napetostjo v telesu in čustvenim vzburjenjem, zato je treba, da jih otrok sprosti, da se lahko vrne nazaj v svoje umirjeno stanje, kjer lahko raziskuje dalje. Jok tukaj ni primer bolečine, ampak je proces preko katerega gre otrok ven iz bolečine.

Napačna pričakovanja, ki ovirajo starša, ko otrok joka

Nihče nas zares ne pripravi na otrokov prihod, še manj na njegova intenzivna čustva, s katerimi komunicira, kaj se z njim dogaja. Mnogi starši se sicer trudijo, da bi otroka kar najboljše vzgojili in skrbeli zanj, a mnogi ne znajo »razbrati«, kaj otrok od njih dejansko potrebuje, še manj se ustrezno odzvati na njegove potrebe. Veliko škode naredijo tudi prevladujoči vzorci in prevladujoče »vzgojne« metode in prijemi, ki jih družba celo podpira. Zaenkrat. Vendar stvari se spreminjajo. Biti starš pomeni, da si vstopil v vlogo, ki je najpomembnejša na svetu. Danes vzgajamo prihodnje generacije in za to delo, ki je prečudovito, a hkrati zares naporno, ne dobimo ne plačila, ne priznanja, ne podpore in informacij, ki si jih zaslužimo in tudi potrebujemo.

Namesto podpore, ki jo starši potrebujete za to, da lahko vzgajate in podpirate svojega otroka, imate starši polno pričakovanj, ki vas omejujejo in bremenijo.

Ko otrok joka, se od vas pričakuje

• da boste otroka čim prej naredili srečnega in zadovoljnega,
• rešili njegov problem,
• če ne morete rešiti problema, potem vsaj čim prej prekinite »nezaželeno« vedenje, da otrok drugim ne bo v napoto,
• naredite to čim hitreje,
• disciplinirajte ga,
• vsem dokažite, da ste »ta glavni«,
• pazite, da ga ne razvadite.

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj
Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor