Ko je vaša mama narcis – bodite subjekt lastnega življenja, ne objekt tujega
Le otroci narcisov poznajo zahrbtnost odraščanja z norimi čustveno-umskimi igricami in pogojevanji, v katerih so bili vzgajani. Otroci narcisov se ne zavedajo, da so zlorabljani in pogojevani na disfunkcionalne načine, vse dokler ne mine mnogo odraslih let, pogosto pa tudi mnogo let po začetku terapije. Ker je otrokova izhodiščna točka pogleda na svet tako zelo omejena, se sam ne zaveda, da način, na katerega ga vzgajajo, ni „normalen“ in je lahko celo škodljiv. Tudi če se otrok zaveda, da nekaj preprosto ni v redu z Mamo, še vedno ne razume, na kakšen način to nanj vpliva ali kaj naj stori glede tega.
Sledi seznam vrst zlorab, ki jih doživljajo tisti, katere vzgaja narcisoidna mati:
- Ko je jezna se gre „tihe maše“. To povzroča, da se otroci počutijo krive, odgovorne in nevidne.
- Popade jo bes glede na videz nedolžnih dogodkov, zaradi česar se otroci počutijo, kot bi navigirali med minami.
- Medtem ko se razjezi zaradi malenkosti, glede zares pomembnih zadev v življenju njenih otrok ne reagira ali pa je njen odziv mlačen. Enaka je reakcija pri zadevah, katere bi se ostalim staršem zdele zelo vznemirljive. Njene prioritete nimajo povezave z zdravim razumom.
- Bolj jo skrbi, kaj si tujci mislijo o njej, kot pa to, kaj si njeni otroci mislijo ali čutijo.
- S svojim neprimernim, nepredvidljivim obnašanjem kontrolira celotno družino, vključno z Očetom.
- Otroci ji služijo kot igralci v njeni igri; kot subjekti v njenem kraljestvu; kot vloge v njenem scenariju; niso cenjeni glede na lastno individualnost in enkratnost.
- Pomembna so čustva le ene osebe v gospodinjstvu – Mamina.
- Le eni osebi v družini je dovoljeno izražati čustva – Mami.
- Čustveno zlorablja, kar se odraža v otrokovi borbi z odporom do samega sebe, z zmedenostjo in kronično anksioznostjo.
- Ustvarja kognitivno neusklajenost, neuravnovešenost pri svojih otrocih, zaradi česar posledično ne zmorejo zaupati lastni realnosti.
- Nenehno implicira svojim otrokom, da so nekako storili nekaj groznega, zaradi česar se počuti nesrečno.
- Nekatere narcisoidne mame ščuvajo sorojence med seboj in tako spodjedajo enega izmed temeljnih odnosov v življenju – tistega med sorojenci.
Otroci, ki odraščajo v domovih z narcisoidnimi materami, se naučijo čustveno dislocirati in se nadvse potrudijo znebiti povezanosti. Postanejo čustveno nevpleteni in se naučijo razumevati probleme intelektualno. Imajo neke vrste travmo navezanosti, saj je njihova mati nezmožna priskrbeti zdravo usklajenost (povezanost), za katero so psihologi odkrili, da je nujna za čustveno zdravje.
Otrokom narcisov se je težko zavedati, da so bili zapuščeni, saj so po lastnih prepričanjih imeli „preveč mame“. Medtem ko je najbrž res, da so imeli preveč nečesa od svoje mame, to ni bilo dovolj čustvene podpore, povezanosti, vrednotenja, sočutja ali vzorništva, ki bi ga potrebovali.
Otroci narcisov so bili čustveno zapuščeni in zlorabljani na razvojno pomembne načine. Odrastejo v osebe, ki imajo pretežno slabo mnenje o samem sebi, saj so jih pripravili do tega, da se naučijo verjeti, da je z njimi nekaj narobe. To je posledica maminega „pranja možganov“ in pogojevanja, kar je bilo učinkovito pri manipulaciji z ustvarjanjem njihove lastne identitete. In ker otroci resnično niso razvili zadostnih analitičnih zmožnosti in tudi niso imeli drugih družin v katerih bi odraščali in bi jim služile za primer, se zares ne zavedajo posledic tega kar so dali skozi. Obtičali so pri tem, da sami poskušajo razumeti stvari in prišli do zaključka, da so za vse na nek način tudi sami krivi.
Sharie Stines/psychcentral
Prevedla Ana Prtain