Malčki morajo razumeti, zakaj ste rekli NE
Nekaj jim prepovedujete s ponavljajočim znamenitim “ne”, oni pa se vam smejijo. Zveni znano?
Otroci, mlajši od treh let, ne razumejo “ne” na takšen način, kot mislijo starši. Zanje je “ne” abstrakten koncept, ki je v popolnem nasprotju z otrokovo potrebo po raziskovanju sveta okoli sebe in razvoju.
Vaš otrok razume, da vi nočete, da on nekaj naredi in razume, da se boste jezili, če to vseeno naredi. Vendar pa vaš otrok ne razume, zakaj mu je to prepovedano.
“Otroci te starosti so premajhni, da bi razumeli, zakaj mu nekaj prepovedujete in zakaj bi to lahko bilo zanj nevarno. Najboljši način, da otrok nečesa ne naredi, je, da mu preusmerite pozornost drugam ali da ga fizično ustavite. Velika napaka, ki jo starši delajo, je, da v nevarnem okolju otroku dopuščajo prosto se gibati in da pri tem vsak njegov premik pospremijo z ‘ne’. Tak otrok se lahko navadi na ‘ne’ in se nanj kasneje sploh ne bo odzval, ko ga boste izgovorili. Otroku je najbolje pojasniti, zakaj česa ne sme in starši bi morali z otrokom sodelovati, ne sramujmo pa se niti majhnih laži, s katerimi bi otroka prelisičili in mu preprečili buren odziv na neko prepoved,” svetuje psihologinja Radmila Grujičić.
Da bi vas otroci poslušali, postavite pravila. Pomembno je, da jih ne spreminjate. Otrok si namreč dobro zapomni in če danes sme početi nekaj, kar bo jutri prepovedano, bo mislil, da pravila niso pomembna.
Otroci med odraščanjem radi raziskujejo in eksperimentirajo. Zato jih bo zelo zbegalo, če bodo kaznovani zaradi nečesa, kar se jim v tem obdobju zdi popolnoma naravno. Še posebej, če gre za dvoletnike. Če se odločite za vzgojo s kaznijo (ali posledico, če želite), potem lahko s prvimi kaznimi začnete šele, ko ima otrok 3 do 4 leta.
Takrat se otroci na podzavestni ravni soočajo s pravo dilemo. Seveda to ne pomeni, da bi moralo otrokom biti dovoljeno početi, kar hočejo. Metode, s katerimi želite doseči sodelovanje vašega otroka, bi morale biti trdne in nežne hkrati, ne pa nadzorovalne, ki se zaključijo z kaznijo. To je del življenja vašega otroka, v katerem se oblikuje njegova osebnost, zato bi mu morali pustiti, da sam sprejema odločitve in se uči na napakah, ki jih bo zagotovo popravil.
Nikoli ne podcenjujte svojega otroka, ker mu boste tako odvzeli pogum, zaradi česar bo kasneje v življenju imel težave.
Metode, ki uspešno zamenjajo kaznovanje
Brez vpitja
Če imate navado, da na otroka vpijete, prenehajte! S tem namreč otroku dajete občutek, da ga zaničujete in podcenjujete in tako boste dosegli, da bo začel dvomiti vase in se sramovati svojih dejanj.
Vključite ga
Namesto da otroku govorite, kaj naj počne in česa ne, ga vključite v sprejemanje odločitev in stavek začnite z “mi”.
Spoštujte ga
Ko želite, da otrok nekaj naredi, mu pokažite spoštovanje. Ne pričakujte od njega, da to naredi še isti trenutek. Vprašajte ga, kdaj lahko delo opravi.
Dajte mu možnost izbire
Če želite, da otrok naredi nekaj stvari, mu dajte priložnost, da sam izbere, kaj želi narediti najprej. Če mora pospraviti igračke ali se okopati, ga vprašajte, kaj želi prvo narediti.
Pokažite mu
Otrokom, ki še niso dobro začeli govoriti, je treba z roko pokazati, kaj mora ali česa ne sme narediti.
Sočutnost
Bodite sočutni do otroka, ki joče. Empatija ni reševanje, ampak razumevanje. Povejte mu, da veste, da je vznemirjen, ampak tega pa res ne sme početi.
Potrpežljivost
Bodite potrpežljivi, ker boste morali nekatere stvari otroka učiti znova in znova, preden bo resnično razumel. Vedenja vašega otroka ne jemljite osebno.
Vi ste odgovorni
Razumeti morate, da je od vašega obnašanja odvisno, ali bo med vami in otrokom vladalo napeto ali prijetno ozračje.
Tamara