Večerni ritual z otrokom

Večerni ritual z otrokom

Odličen način za povezovanje in učenje je lahko večerni ritual. Mi se vsak večer, preden gresta otroka spat, usedemo na posteljo in naredimo nekaj krogov. Začeli smo z enim, po enem letu jih imamo že pet. Včasih kakšnega spustimo, vendar večino časa naredimo kar vse.

Kaj delamo? Zelo pomembno je, da otroka naučimo, da vidi dobre stvari. Zato sem se odločila, da bo zvečer vsak povedal eno stvar ZA KAJ JE HVALEŽEN. Ta ritual smo začeli delati, ko je bil starejši sin star 4 leta, mlajši komaj eno leto. Za mlajšega nisem pričakovala, da bo sodeloval, ker je bil premajhen, vendar je na moje veliko presenečenje kmalu sam prišel zraven. Seveda, majhni otroci želijo biti del družine in želijo sodelovati.

Na začetku sem namesto najmlajšega povedala jaz, kaj mislim, za kaj bi lahko bil hvaležen, vedno večkrat pa se je zgodilo, da je to naredil kar starejši sin.  Na ta način, ko se je vsak zahvalil za nekaj, kar mu je bilo čez dan všeč, smo tudi drugi izvedeli, kaj je drugemu pomembno. Z vživljanjem v svet najmlajšega, pa se je starejši učil tudi tega, kako je biti v svetu brata.

Ker veliko delam z ljudmi, vidim, kako težko odrasli dostopate do svojega čutenja in občutkov v telesu. Zato sem kmalu dodala še krog KAJ ČUTIM V TELESU. Otroci se neverjetno hitro učijo in starejši sin je kmalu ugotovil, čemu je krog namenjen. Zdaj že sam pove, kaj se dogaja v njem, največkrat enostavne stvari, vendar to mi pride zelo prav v vsakodnevnem življenju, saj kadar ga kaj boli, zna biti s tem v stiku in to zna tudi povedati. Kmalu sem dodala še en krog, ker sem želela vključiti tudi najmlajšega. Ker je že spuščal razne glasove, je tretji krog EN GLAS. Vsak torej naredi en glas (lahko oponaša avto, lahko z glasom pokaže, kako je v njem, lahko samo zavriska), drugi pa to ponovimo.

Ne le, da je zabavno, ampak se s tem učimo zrcaljenja, torej da znamo slišati drugega in ponoviti, kaj je povedal. Poleg tega je vsakemu zelo všeč, če vidi, da je zares slišan in viden. Včasih, če imamo čas, dodamo še krog, da drug drugemu POKAŽEMO, kako se imamo radi.

Ne dolgo nazaj sem dodala še zadnji krog in sicer krog RAD SE IMAM. Enostavno vsak sam sebi reče: »Rad se imam.« Ob tem se objame ali se prime za svoje srce. Rad imeti sam sebe, pa ne na egoističen način, ampak tako, da se zavedaš, da si vreden in unikaten, je po mojem mnenju ena največjih popotnic za otroka, ki jo premalo zares gojimo. Otrokoma je ta večerni ritual zelo všeč. Ne glede na to, kako utrujeni smo zvečer, je vsaj za en del rituala vedno energija. Najlepše pa je, da na sproščen in igriv način, otroke lahko naučimo mnogo veščin, ki jim bodo v vsakodnevnem življenju prišle zelo prav.

Kolumna je bila objavljena tudi v reviji Lady.

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj
Ocena:
[Skupaj: 6 povprečno: 4.7]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor