Logične posledice – pozitivna vzgoja
Logične posledice so nekoliko drugačne od naravnih posledic in zahtevajo intervencijo odraslih – ali drugih otrok v družini ali razredu. Pomembno je, da se odločimo, kakšna vrsta posledic lahko ob določeni situaciji spodbudi otroke, da se naučijo obnašati odgovorno.
Na primer, Lina zelo rada tapka s svinčnikom po mizi, medtem ko rešuje svoje naloge. To je druge otroke motilo. Učiteljica ji je dala možnost, da preneha ropotati ali preda svoj svinčnik in nalogo dokonča kasneje. (Ponavadi je zelo dobra ideja, če otroku ponudimo izbiro med spremembo svojega vedenja ali logično posledico.) Seveda pa obstaja kar nekaj drugih rešitev. Pogosto se otrok sploh ne zaveda, da njegovo vedenje moti druge. Učiteljica bi Lino lahko zgolj prosila, da preneha tapkati s svojim svinčnikom. Lahko pa bi učiteljica z Lino našla primerno rešitev ali celo skupaj s celotnim razredom na razredni uri. Če se posledica že malo zdi kot kazen, jo morate zamenjati za nekaj, kar je disciplinsko bolj pozitivno naravnano.
Dani je v šolo prinesel svoj avtomobilček. Učiteljica ga je poklicala k sebi in mu ponudila izbiro, da ga do konca šolskega dneva pusti pri njej ali pri ravnatelju. Dani se je odločil, da ga bo pustil pri svoji učiteljici. (Zelo dobro je, da z otrokom o posledicah govorimo na samem, kadar je to le mogoče, da ne bi slučajno dosegli napačnega učinka zaradi drugih navzočih ljudi.)
Ko dajemo otrokom izbiro in z njim na samem govorimo o posledicah, to vsekakor ni vse, kar lahko storimo v zvezi z uporabo logičnih posledic. Če bi bilo temu tako, bi bilo edino logično, da otroku ponudimo možnost, da prekine svoje neprimerno vedenje ali pa bo dobil kazen. Pomembna je PSRK formula logičnih posledic, ki identificira kriterij, s katerim si pomagamo zagotoviti, da so logične posledice res rešitve in ne kazni.
PSRK formula
- Povezano
- Spoštljivo
- Razumno
- Koristno
Povezano pomeni, da mora biti posledica povezana z otrokovim vedenjem. Spoštljivo pomeni, da posledica ne sme vsebovati krivde, sramu ali bolečine in mora biti predstavljena prijazno, a odločno. Prav tako mora biti spoštljiva za vse vpletene. Razumno pomeni, da je posledica razuma z otrokovega vidika prav tako kot z vidika odraslega. Koristno pa pomeni ravno to – da pomaga, namesto da boli. Če je kateri od teh dejavnikov zapostavljen, potem ne govorimo več o logični posledici. Tej formuli lahko rečemo tudi fokusiranje k rešitvi.
Kadar otrok piše po mizi, je najlažje predvidevati, da je logična posledica v povezavi s tem vedenjem, da otrok mizo pobriše. Ampak kaj se zgodi, če manjka kateri od drugih dejavnikov?
Če učitelj ob tem ni spoštljiv in doda k svoji zahtevi za brisanje mize poniževanje, potem to ni več logična posledica. Gospod Mrak je menil, da uporablja logično posledico, ko je Mariji rekel pred vsem razredom »Marija, presenečen sem nad tvojim dejanjem. Zdaj pa počisti svojo mizo, da ne bom poklical tvojih staršev.« V tem primeru je bilo iz formule umaknjeno spoštovanje in tako se je učitelj lotil situacije s poniževanjem in grožnjo.
Če učitelj s svojo zahtevo ni razumen in zahteva, da učenec počisti prav vse mize v razredu, da bi bila lekcija res močna, to zopet ni logična posledica. Razumnost je bila iz formule odvzeta, da bi si zagotovili moč in s tem omogočili trpljenje. To se pogosto zgodi zato, ker napačno menimo, da se otroci nečesa naučijo šele, ko jim je res hudo.
Če posledica ne pomaga, je veliko lažje, da jo spremenimo v kazen. Kadar pa se obe strani strinjata, da bo posledica v pomoč, bo le ta veliko bolj spodbudila spremembo.
Kadar otrok polije mleko, je najbolj povezana posledica, da razlito pomije sam. Ni spoštljivo še rečemo »kako si lahko tako neroden? Da se je to zgodilo zadnjič.« Bolj spoštljiv komentar bi bil »opsala. Kaj bomo pa zdaj storili?« (prav neverjetno je, kolikokrat otroci zelo dobro vedo, kako situacijo rešiti in kako zelo so pripravljeni to storiti, če jih prosimo spoštljivo.) Če otrok ne ve, kaj mora storiti, je to lahko zaradi pomanjkanja učenja – to pa vašo zahtevo naredi nerazumno. Če se zadeve lotimo spoštljivo, pokažemo otroku, da so napake odlična priložnost za učenje. Prav nič razumno ne bi bilo v tem, da bi otrok zaradi svoje napake moral trpeti »da se boš česa naučil, boš pomil tla po celi sobi.«
Dejstvo je, da če odrasli iz formule odvzamemo enega od dejavnikov in tako naredimo posledico, ki ni v povezavi, ni spoštljiva, ni razumna ali ni koristna, bodo otroci vse skupaj dojemali kot formulo kaznovanja in ne posledice.
- Zamera (»to ni fer, odraslim ne zaupam«)
- Maščevanje (»zdaj so mogoče že zmagali, naslednjič ne bodo«)
- Upor (»pokazal jim bom, da lahko delam, kar hočem«) in posledično
- Ponovitve – v obliki potuhnjenosti (»naslednjič me ne bodo dobili«) ali zmanjšanje mere samozavesti (»zelo slab človek sem«).
Starši in učitelji neradi priznajo, da je uporaba kazni v večini skrita za namero, da otroku pokažejo svojo moč nad njim ali da se mu maščujejo tako, da otrok trpi. Ta podzavestna ideja se odraža v mišljenju : “Jaz odrasla oseba in on otrok, on bo storil to, kar rečem jaz – v nasprotnem primeru bo kaznovan.”
Ta koncept je dobro prikazan v animirani risanki, ki prikazuje mamo med opazovanjem očeta, ki otroka lovi s palico. V tem trenutku mama vpije »Počakaj! Daj mu še eno priložnost.« Oče pa na to odgovori »Mogoče pa tega ne bo nikoli več storil.« Več kot očitno je očetu pomembnejše, da bo otrok za svoje dejanje trpel in mu ne želi pomagati pri spremembi njegovega vedenja.
Trpljenje ni en od dejavnikov logične posledice. Na primer, otrok bi lahko užival v pospravljanju svoje mize. ( S tem ni prav nič narobe, saj je namen logične posledice ta, da neprimerno vedenje rešimo, ne pa da se maščujemo preko trpljenja.)
Še vedno pa logične posledice niso najbolj primerne za vse nastale probleme. Veliko staršev in učiteljev se navdušuje nad logičnimi posledicami in jih iščejo prav za vsako otrokovo vedenje. Ne štejem več, kolikokrat sem slišala ljudi spraševati »kaj bi bila logična posledica za tole situacijo?« in povem jim »če povezana logična posledica ni očitna, potem najverjetneje situacija ni primerna za uporabo logične posledice.« Obstajajo tudi druge metode, ki bi bile v tistem trenutku bolj efektivne, lahko je to družinski pogovor, osredotočite se na rešitve namesto na posledice, ustvarjajte rutine, ponujajte omejene možnosti, prosite za pomoč, ukvarjajte se z razlogi za določeno vedenje, odločite se, kaj boste storili vi in ne v kaj boste prisilili vaše otroke, spremljajte jih s spoštovanjem in jih ne ponižujte, objemajte jih ali pa izberite še katero drugo orodje pozitivne discipline, ki se vam v tistem trenutku zdi primerno.
Positive discipline/Jane Nelsen