V vrtcu poslušni, doma razposajeni

Kolikokrat morate otroku nekaj ponoviti, da bi vas poslušal? Vzgojiteljice povejo samo enkrat. Poglejte, v čem je skrivnost.

S svojim triletnikom se resno borite, ko si mora obleči jakno pred odhodom, njegova vzgojiteljica pa uspe deset otrok (vključno z vašim) obleči v manj kot treh minutah. V čem je njena skrivnost?  Razen seveda v tem, da tem otrokom ona ni starš. Dejstvo je, da bo otrok prej poslušal neznanca na cesti kot svojega starša.

Vendar ni samo to. Vzgojitelji neprestano razvijajo nove metode, s katerimi pomagajo otrokom, da se česa naučijo, da so bolj učinkoviti in hitri in da si svoje delo naredijo bolj prijetno. To ne preseneča. Vzgojitelji se leta in leta srečujejo z izzivi te starostne skupine. Na srečo so več kot pripravljeni deliti skrivnosti do svojega uspeha z željnimi (včasih zaskrbljenimi) starši:

Prva skrivnost – vzgojitelji ne dovolijo izgubljanja časa

Zakaj se otrok tako upira vsakemu vašemu poskusu, da bi pravočasno odšli zjutraj od doma, ko pa vzgojiteljica reče samo eno stvar, je on že na nogah? To se da enostavno pojasniti – ko vzgojitelj nekaj pove, otrok dobro ve, da on to tudi misli. Izkušnje pravijo, da starši pogosto otroku rečejo, da je, recimo, čas, da gre domov z rojstnodnevne zabave, igrišča ali trgovine in potem se sami zadržijo, da bi nekaj pogledali, z nekom poklepetali ali enostavno se ne uspejo upreti neskončnim prošnjam, v stilu “samo še pet minut”. Morate biti dosledni in najprej sami spoštovati svoje besede in potem šele to pričakovati tudi od svojega otroka.

Konkretno – to vključuje nekaj nežnih, a odločnih opozoril, ki se pričnejo pet minut pred odhodom domov (ali odhodom ven, kopanjem …) in potem končno in brez oklevanja najavite odhod domov, ki ga ne morete več odlagati. Morda ga boste nekajkrat na začetku morali dobesedno dvignili in odnesti, dokler ne dojame, da mislite resno. Vse to lahko naredite bolj zanimivo za otroka. Temperamentnim otrokom bo še posebej težko sprejeti, da jim nekaj “ukazujete”, zato poskušajte uvesti neko zabavno rutino – na primer, nabavite zvonec, s katerim boste vsem najavili, da je čas za večerjo. Ugašanje in prižiganje luči je lahko znak, da je že skoraj čas za odhod v posteljo. Tudi štetje je super tehnika. “Štejem do 30, da vidim, če boš v tem času uspel pobrati vse igračke.” Starši pogosto podkupijo otroka, da bi se usedel za mizo, da bi se hitro pripravil, da si opere zobe … Vendar je to redko prava spodbuda. Njegov občutek dosežka in zadovoljstva je za otroka najboljša nagrada.

Otroci radi tekmujejo s časom. Vključite štoparico, ko pripravljate posteljo, pospravljate igračke, se pripravljate za odhod in vsak dan zapisujte rezultate in pohvalite otroka, ker je vedno hitrejši. To lahko izkoristite za izdelavo grafikona, kar bo za otroka zelo zanimivo in poučno.

Druga skrivnost – rutina je ključna za kvaliteten spanec

Popolnoma neverjetno je, kako so vašemu otroku za spanje doma potrebni idealni pogoji – zatemniti morate sobo, utišati televizor, se uleči poleg njega in peti. V vrtcu pa v prostoru s še dvajsetimi otroki spi brez kakršnih koli težav. Skrivnost je v vplivu skupine – vaš otrok je z drugimi otroki, ki delajo isto stvar, zato je preprosto lažje sprejeti, da je zdaj čas za dremanje.

Nujno je uvesti rutino in se doma tega tudi držati. Pol ure pred časom za spanje ne začenjajte nobene aktivnosti, ki bi lahko bila otroku zelo zanimiva ali bi mu zvišala adrenalin. Nato ustvarite rutino – isti urnik, ista glasba, ista ura, ista pričakovanja – tišina in spanje.

Tretja skrivnost – način, kako govorite, je prav tako pomemben kot to, kar govorite

Otrok se ne odzove, ko ga pokličete? Ne dvigujte glasu, razen če mu želite zapeti. Če se vam zgodi, da otroku nekaj govorite, pa vas ne posluša, poskušajte odpeti to, kar želite povedati in opazujte reakcijo.

Seveda pa se ne morete vedno opirati le na prepevanje, da bi privabili njihovo pozornost. Da bi privabili pozornost otrok, vzgojitelji uporabljajo različne tehnike – piskanje, glasno šepetanje, vključujoč tudi vizualna pomagala ali neobičajno gestikulacijo. Neka učiteljica je v trenutkih, ko je bil otrok nemiren, narahlo prišla do njega, se sklonila in “odpihnila prah z ušesa”, da bi jo boljše slišal. Vsi triki so dovoljeni in vse je boljše kot da bi vpili na otroka, da bi vas slišal.

In ko uspete pridobiti otrokovo pozornost, mu takoj naravnost povejte, kaj mora narediti. Ne govorite mu, recimo, “če ne greš z mize, boš razbil skodelice”, ampak recite “pojdi z mize” in potem pojasnite zakaj.

Četrta skrivnost – vaš otrok se želi obleči sam

Večina otrok hrepeni po  neodvisnosti, samozaupanju in dosežkih, ki jih prinaša samostojno oblačenje. To je zanje podoben občutek, kot takrat, ko mi odrasli dosežemo nekaj zelo pomembnega v službi. Vendar zanje to ni lahko in da bi jim to olajšali, bodite pozorni na vrsto oblačil, ki jo kupujete. Če želite svojega triletnika naučiti, da se sam obleče, mu namesto kavbojk z zadrgo in gumbi kupite trenirko ali punci pajkice.

Potem pa razvijte posebne tehnike, ki mu bodo pomagale, da se nauči obleči. Zvečer pripravite oblačila za naslednji dan. Postavite jih na tla točno tako, kot bi morala biti na njemu, ko jih obleče. Naj se otrok začne oblačiti pravočasno, da ne bi prišli v časovno stisko in v skušnjavo, da bi ga kar sami oblekli. Lahko pa oblačenje vadite takrat, ko se vam nikamor ne mudi. Otroku lahko pomagate dojeti kaj je spredaj in kaj zadaj tako, da oblačila jasno označite (etikete včasih niso dovolj).

To bi lahko bila dobra ideja tudi za obuvanje – da se otrok lažje nauči, kateri je levi in kateri je desni čevelj.

Še en zanimiv način – vprašajte otroka, če so čevlji med seboj skregani ali pa se imajo radi. Če so dobro obuti, potem sta palca obrnjena drug proti drugemu in se imata rada. Če sta čevlja obuta narobe, sta palca obrnjena navzven in se ne marata.

Peta skrivnost – ni treba, da sta čakanje v vrsti in deljenje igračk travmatična

Odrasli razumete in sprejemate, da morate včasih čakati v vrsti, da bi dobili kar želite ali potrebujete. In to ni težava, razen če se kdo hoče vriniti v vrsto. Otroci imajo enaka pričakovanja, ko gre za pravičnost. Večina otrok je pripravljena deliti in čakati na vrsto, vse dokler smatra, da sistem deluje pravično. Ko se dva otroka prepirata, jima govorimo, da s prepiranjem in kričanjem težave ne bosta rešila, da ju bo to še bolj razjezilo in spravilo v jok. Bolj vznemirjenemu otroku je treba reči: “Počakaj, da slišim Marka, potem bom poslušala tudi tebe.” Umiril se bo, ker ve, da ga imate namen poslušati. Po pogovoru bi se otroka morala strinjati, da bosta od zdaj naprej lepo vprašala, ko bosta želela neko igračko in jo dala dalje, ko bosta z igro končala. V sedmih primerih od desetih bo otrok takoj vrnil igračko.

Če tak pristop ne deluje, postavite povsem jasno pravilo – otroku, ki se je v tistem trenutku igral z igračko, povejte, točno koliko časa se še lahko igra z njo, preden jo preda drugemu. Nikoli ne govorite “še malo” in da jo bo drugi otrok dobil “malce pozneje”. Tudi tukaj lahko uporabite štoparico, da bodo vsi vedeli, kdaj bo potekel čas za igro. Ko v vrtcu obstaja neka zelo priljubljena igračka, je odlična ideja uvedba čakalnega seznama in časa za igro z njo. Otroci imajo radi tako vrsto pričakovanja in celo triletniki so pripravljeni počakati, če vedo, da  bodo zagotovo prišli na vrsto. Za malce starejše otroke lahko uporabite tudi samostojno vpisovanje na seznam. Tako bodo vadili pisanje svojega imena in se naučili potrpežljivosti in čakanja, da pridejo na vrsto.

Šesta skrivnost – predšolski otrok se lahko skozi igro nauči vsega, kar potrebuje

Otroci bi morali iz vrtca priti z občutkom, da jim je tam bilo lepo in da so se cel dan igrali. Ker tako se otroci učijo.

Če se odločite, da boste svoje predšolske otroke doma učili, naj bo to vedno skozi igro.

In zapomnite si. Edini način, da se otrok v vrtcu popolnoma sprosti in uživa v igri, je, da vedno zagotovo ve, da bosta mama in tati prišla ponj in da ga doma čaka neomejena in brezpogojna ljubezen.

Barbara Rowley/parenting.com